ZDRAVJE

S spanjem nad vnetje

Ljudje, ki slabo spijo, imajo večje tveganje za srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak in sladkorno bolezen.
Fotografija: Nujno moramo skrbeti za dovolj dolg in kakovosten spanec. FOTO: Getty Images
Odpri galerijo
Nujno moramo skrbeti za dovolj dolg in kakovosten spanec. FOTO: Getty Images

Vnetje je naravni odziv telesa na bolezni in poškodbe. Ko se prehladimo ali poškodujemo, imunski sistem aktivira bele krvne celice, te pa sprostijo citokine in druge vnetne molekule, ki napadajo napadalce in zaščitijo telesna tkiva. Če je okužba kratkotrajna, je odziv učinkovit obrambni mehanizem. Dolgotrajna vnetja pa lahko prispevajo k razvoju srčno-žilnih bolezni, sladkorne in alzheimerjeve bolezni, možganske kapi, raka.

Premalo spanja je povezano s sprožilci vnetja, molekulami, ki povzročajo vnetja v telesu, torej s citokini, interlevkin-6 in C-reaktivnimi proteini. Čeprav bi lahko te znake vnetja pripisali tudi drugim vzrokom, na primer stresu, pa študije kažejo, da ima prav pomanjkanje spanja določeno vlogo pri vnetnem procesu, so sporočili strokovnjaki s harvardske univerze. Na ta način bi lahko tudi razložili, zakaj imajo ljudje, ki slabo spijo, večje tveganje za srčno-žilne bolezni, visok krvni tlak in sladkorno bolezen.

In kako pomanjkanje spanja prispeva k vnetju? Ena teorija se osredotoča na krvne žile. Med spanjem se krvni tlak zniža in žile so bolj prožne. Ko je spanca premalo, se krvni tlak ne zniža, kot bi se moral, in to naj bi sprožilo celice v stenah krvnih žil, da povzročijo vnetje. Hkrati lahko pomanjkanje spanja spremeni sistem odzivanja organizma na stres.

Druga povezava je, da pomanjkanje oziroma premalo spanja moti normalno funkcijo možganskega čiščenja sistema. V našem telesu obstaja čistilni sistem, to je limfni sistem, ki skrbi za odstranjevanje odpadnih snovi iz tkiv. Pred leti je danska nevroznanstvenica Maiken Nedergaard odkrila, da imajo tudi možgani svoj čistilni sistem, ta pa dobro deluje le med spanjem, predvsem v fazi globokega, t. i. REM spanja. Znanstveniki so dokazali vzročno povezavo med spanjem in vnetji. V raziskavi sodelujočim niso dovolili spati, že po eni neprespani noči se je količina proteina beta-amiloida v krvnem obtoku in v možgansko-hrbtenjačni tekočini občutno povečala.

V globokih fazah spanja možgansko-hrbtenjačna tekočina iz možganov čisti beta-amiloidni protein, ki je povezan s poškodbami možganskih celic, ki dolgoročno lahko vodijo v alzheimerjevo bolezen. Brez dobrega spanja je postopek čiščenja možganov manj temeljit, strupene beljakovine se kopičijo in razvijejo se vnetja. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas