NA ZDRAVJE

Red na krožniku za raven trebuh

Za vidne trebušne mišice je treba redno vaditi, a če ne bomo uredili prehrane, maščobne obloge ne bodo izginile.
Fotografija: Samo s telovadbo ne bomo dobili ravnega trebuha, treba je urediti tudi prehrano. FOTO: Guliver/Thinkstock
Odpri galerijo
Samo s telovadbo ne bomo dobili ravnega trebuha, treba je urediti tudi prehrano. FOTO: Guliver/Thinkstock

Česa se je treba izogibati, če nočemo, da se nam bo na trebuhu nabirala maščoba? V prvi vrsti belim žitaricam in izdelkom iz njih, torej belemu rižu, belemu kruhu in testeninam iz bele moke. Če si ne predstavljamo jedilnika brez njih, si priskrbimo rjav riž ter kruh in testenine iz polnozrnate moke, odlična popestritev je denimo kvinoja. Na državni univerzi v Pensilvaniji so opazili, da so prostovoljci, ki so jedli polnozrnate žitarice, sveže sadje, zelenjavo in mlečne izdelke z manj maščob, izgubili več maščobnih blaznic na območju trebuha v primerjavi s tistimi, ki so prav tako jedli zdravo, le da so posegli tudi po rafiniranih žitih.

Izločiti bi morali tudi krompir, saj so v obsežni študiji, ki je kar 20 let spremljala 120.000 udeležencev, ugotovili, da so se najbolj zredili tisti, ki so najpogosteje jedli ta gomolj. Sladke kreme, s katerimi okrasimo torto, mafine in drugo pecivo, se pocedijo iz krofa ali rogljička, so seveda dobre, a tudi ekstra kalorične, poleg tega vsebujejo škodljive transmaščobne kisline in so dokazani krivec za kopičenje sala na kritičnih predelih. Če v želji po manjšem kaloričnem vnosu oziroma hujšanju segamo po dietnih pijačah, po možnosti gaziranih, si delamo medvedjo uslugo, so ugotovili na Otoku, kjer so si prostovoljci, ki so prisegali na njih, v devetih letih nabrali trikrat več abdominalne maščobe kot tisti, ki jih niso pili.

Kaj jesti?

Na seznam jedi, ki bodo pomagale tlakovati pot do ravnega trebuščka, nutricionisti uvrščajo česen, ki s protiglivičnimi in antibakterijskimi učinkovinami blagodejno deluje na prebavo in želodec, tradicionalno korejsko jed kimči, podobno našemu kislemu zelju, torej je naravni probiotik, artičoke so odličen vir inulina in delujejo probiotično, ingver stimulira proizvodnjo želodčne kisline in prebavnih sokov, miso, fermentirana pasta iz soje in riža, je priporočljiv zaradi veliko bakterij Lactobacillus in encimov, ki pomagajo prebavi, oves pa je na seznamu zaradi vlaken, ki so nujna za nemoteno delovanje črevesja. Nepogrešljiv je tudi jabolčni kis; eno žlico ga zmešamo z malo vode in spijemo neposredno pred jedjo, s čimer bomo vzdrževali normalno raven želodčne kisline – več ljudi namreč trpi za njenim pomanjkanjem kot presežkom, posledica pa so lahko slaba prebava, spahovanje ali vrtoglavica.

Grenak okus navadne vodne kreše spodbuja prebavne sokove, poleg tega rastlina pripomore k absorpciji vitaminov A in E, ki sta ključna za razgradnjo maščobnih celic, na seznamu pa so še kostna juha, in to zaradi želatine, ki se med počasnim kuhanjem izloča iz kosti, in bučna semena, ker so izvrsten vir cinka, ključnega elementa za črevesno zdravje. Od nekdaj so jih uporabljali proti črevesnim zajedavcem, danes pa priporočajo, da jih na hitro popražimo, da bi imeli od njih še več koristi. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije