Rak materničnega vratu: rak, ki ga lahko preprečimo
Začel se je evropski teden ozaveščanja o raku materničnega vratu, na svetovni ravni pa je tej smrtonosni bolezni namenjen kar ves januar. Strokovnjaki tako znova poudarjajo pomen preventive, tako rednih ginekoloških pregledov z odvzemom brisa kakor cepljenja proti humanemu papiloma virusu (HPV).
Vse manj obolelih za rakom
V Sloveniji smo z letošnjim šolskim letom uvedli pomembno novost, in sicer brezplačno cepljenje proti HPV tudi za dečke, Slovenija je kot ena prvih evropskih držav zanesljivo na poti k izkoreninjenju raka materničnega vratu kot javnozdravstvenega problema; breme te bolezni je ob čedalje večji precepljenosti proti HPV vse manjše, presejalni program ZORA vse bolj učinkovit, zdravljenje žensk s predrakavimi in rakavimi spremembami pa vse bolj uspešno. Kot pojasnjujejo sodelujoči pri programu, je leta 2003 po podatkih Registra raka RS zbolelo 211 žensk, v zadnjih letih pa je primerov za približno polovico manj. V letu 2017 so zabeležili rekordno majhno število novih primerov raka materničnega vratu, 86, leta 2020 pa 130 novih primerov. Rak materničnega vratu je med raki izjema, saj ga je mogoče preprečiti, pri tem pa je cepljenje najmočnejše orožje; to je, kot rečeno, zdaj na voljo tudi za dečke, pri deklicah pa se izvaja že od leta 2009/10 kot priporočeno cepljenje ob sistematičnem pregledu v šestem razredu osnovne šole. V breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se lahko cepijo tudi dekleta, ki so obiskovala 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali pozneje in še niso bila cepljena. O učinkovitosti cepljenja je konec lanskega leta poročala tudi britanska študija: cepljenje proti virusom HPV so na Otoku začeli pred 13 leti, odstotek obolelosti za rakom materničnega vratu pa je med mladimi ženskami, ki so jih cepili, ko so bile stare 12 ali 13 let, in so zdaj v 20. letih, za kar 87 odstotkov nižji kot med necepljeno populacijo, v navedeni skupini je bilo tudi za 97 odstotkov manj predrakastih sprememb na materničnem vratu.
Okužbe pri mladih
Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Več kot polovica spolno aktivnih oseb se vsaj enkrat v življenju okuži s HPV, ki največkrat ne povzroča težav, okužbe z visokorizičnimi HPV pa lahko povzročajo različne vrste raka, ne le materničnega vratu, ampak tudi zadnjika, druge rake spolovil ter raka ustnega dela žrela pri moških in ženskah. Okužbe s HPV povzročajo tudi genitalne bradavice, okužbe pa so najpogostejše na začetku spolno dejavnega obdobja življenja, torej pri mladostnikih od 15 do 25 let. Cepiva proti HPV so varna in učinkovita, poudarjajo strokovnjaki, po dozdajšnjih podatkih pa pandemija covida-19 ni vplivala na precepljenost proti okužbam s HPV v Sloveniji.
Rak materničnega vratu predstavlja približno 1,5 odstotka vseh novoodkritih rakov v Sloveniji. Največ primerov odkrijejo pri ženskah med 25. in 55. letom starosti, predvsem pri tistih, ki se programa ZORA ne udeležujejo redno. Pri njih je rak odkrit v višjih stadijih. Po svetu vsako leto odkrijejo več kot 600.000 primerov raka materničnega vratu, umre jih več kot polovica, velika večina bolnic, kar 90 odstotkov, prihaja iz revnih držav, zaskrbljeno opozarjajo pri Združenih narodih in poudarjajo, da je rak materničnega vratu ena od tistih bolezni, ki najbolj razgaljajo družbene neenakosti ter (ne)dostopnost zdravstvenih storitev. E. B.
