KOENCIM Q10

Q10 za ohranjanje vitalnosti

Koencim Q10 je v vsaki celici, predvsem v tistih organih, ki potrebujejo največ energije; telo ga proizvaja samo, njegova produkcija s starostjo upada.
Fotografija: Koencima Q10 je največ v rdečem mesu. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Koencima Q10 je največ v rdečem mesu. FOTO: Guliver/Getty Images

Koencim Q10 je snov, podobna vitaminom, molekula, ki je v vsaki človeški celici in ga telo lahko samo sintetizira. Sodeluje v procesu nastajanja celične energije in varovanja organizma pred prostimi radikali, ki so eni glavnih povzročiteljev staranja in številnih bolezni. Koencim Q10 je edini telesu lastni antioksidant, topen v maščobi, in zato je eden izmed temeljnih obrambnih mehanizmov pred temi nevarnimi snovmi.

Največ ga je v najbolj aktivnih organih, torej tistih, ki potrebujejo največ energije: v srcu, ledvicah, jetrih. Pomaga cirkulaciji, stimulira imunski sistem, preprečuje pospešeno staranje, ugodne učinke ima pri srčno-žilnih in nevrodegenerativnih boleznih, tudi pri alzheimerjevi in parkinsonovi, pa pri migreni, diabetesu, po nekaterih raziskavah naj bi zaviral celo nastajanje sive mrene.


V telesu ga najdemo v več oblikah, predvsem kot ubikinon in ubikinol. Njegovo pomanjkanje je lahko posledica motnje v biosintezi, pomanjkljivega vnosa s hrano ali prevelike porabe v organizmu. Učinkovitost sinteze s staranjem telesa upada: koncentracija v srcu se začne manjšati že po 20. letu in se do 80. leta zniža za skoraj 60 odstotkov. Pomanjkanje koencima Q10 je povezano s parodontalno boleznijo, diabetesom, mišično distrofijo, boleznimi srca, tudi s hipertenzijo, premalo ga imajo starejši ljudje.

Le deloma ga lahko nadomestimo s hrano, saj se slabo vsrka iz prebavil, velik del zaužitega Q10 se namreč takoj izloči iz telesa, ne da bi prešel v kri in učinkoval. Največ ga je v živilih, ki vsebujejo več maščob, na primer rdečem mesu (govedina, svinjina, perutnina) in ribah (sardine, skuše), vsebujejo ga tudi oreščki (arašidi, orehi, mandlji) in rastlinska olja (koruzno, olivno, sončnično).

Manj ga je v mleku in mlečnih izdelkih, zlasti v tistih z manj maščobami, ter v sadju in zelenjavi, še največ v peteršilju, cvetači in avokadu. Priporočenega dnevnega vnosa ni, k njegovi normalni ravni pripomoreta uravnotežena in pestra prehrana ter zdrav življenjski slog. 

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije