Preprečimo krvne strdke

Krvni strdki v Evropi ubijejo več ljudi kot aids, rak dojke, rak prostate in prometne nesreče skupaj, pa še vedno nismo dovolj pozorni nanje, pravijo strokovnjaki. Zaradi krvnega strdka, ki delno ali povsem zapre dotok krvi v naše arterije ali vene, je lahko ogroženo naše življenje. Prav oni so skupni imenovalec treh najpogostejših srčno-žilnih vzrokov za smrt: infarkta, možganske kapi in venske trombembolije.

Svetovni dan tromboze (13. oktober), ki je letos že petič, je priložnost, da pobliže spoznamo med javnostjo manj znano vensko trombembolijo ter se zavemo njenih razsežnosti, sporočajo iz Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije. »Bolezen je pogosta, zajema tako globoko vensko trombozo kot pljučno embolijo. Ocenjujemo, da vensko trombembolijo v Sloveniji utrpi vsako leto okrog 3000 ljudi,« pravijo na društvu in še, da je zelo pomembno, da so ljudje ozaveščeni o pogostosti in bremenu tromboze, vključno s številom smrti in skoraj smrtnimi dogodki, ki bi se jim z ustreznim znanjem, zdravljenjem in preprečevanjem lahko izognili. Po podatkih lahko vsako četrto smrt pripišemo boleznim, ki jih povzročajo krvni strdki, torej tromboza. Tudi v Sloveniji je podobno kot v razvitem svetu. Sedeči življenjski slog povečuje nevarnost in pojavnost tromboze. Zato je prav ozaveščenost o tem prvi korak za preprečevanje nastanka krvnih strdkov.

Venski sistem

Za normalen pretok krvi po telesu skrbi sistem arterij in ven. Po arterijah potuje kri od srca do tarčnih organov, v srce pa se vrača po venah. Vene lahko potekajo po površini telesa v podkožju, kar imenujemo povrhnji venski sistem, lahko pa tudi globlje med mišicami, to je globok venski sistem. Tako v povrhnjih kot v globokih venah so venske zaklopke, ki dopuščajo le tok krvi v smeri proti srcu, v obratni smeri pa ne, kar preprečuje povratni tok venske krvi v predele telesa, ki so nižje od srca. Zato nam na primer noge tudi stoje ne otekajo, če je delovanje venskega sistema normalno.

Kadar nastane strdek v venah, govorimo o venski trombozi. Povrhnja venska tromboza pogosto ne zahteva posebnega ukrepanja, zdravljenje je potrebno le, če je obsežnejša ali če napreduje do mest, kjer se povrhnje vene vlivajo v globoki venski sistem.


Kadar strdek nastane v globokih venah, govorimo o globoki venski trombozi. Ta vedno zahteva zdravljenje z zdravili proti strjevanju krvi, ker poskušamo preprečiti, da bi se del strdka iz globokih ven odtrgal in se zagozdil v pljučnem krvnem obtoku, kar imenujemo pljučna embolija, so povedali na društvu.

Znaki bolezni

Neprepoznana in nezdravljena venska trombembolija je lahko usodna, zato je ključnega pomena, da znamo prepoznati simptome in znake bolezni ter takoj poiskati zdravniško pomoč. Vensko trombembolijo lahko preprečimo, še preden nastane, če jo pravočasno prepoznamo, pravijo. »Izobraževanje in ozaveščanje laične in strokovne javnosti o venski trombemboliji pomembno prispevata k prepoznavanju posameznikov, ki so bolj ogroženi za nastanek venske trombembolije, in s tem k uspešnejšemu preprečevanju bolezni. Med znaki in simptomi globoke venske trombembolije so bolečina in občutljivost v mečih ali stegnu, otekanje noge, stopala ali gležnja, pordelost ali opazno razbarvanje kože in občutek toplote.« Znaki in simptomi pljučne embolije se kažejo s kratko sapo, hitrim dihanjem, bolečinami v prsnem košu, ki se ob globokem vdihu lahko še povečajo, hitrim srčnim utripom, omotičnostjo in tudi izgubo zavesti. Venska trombembolija je skupno ime za dve različni obliki iste bolezni: globoko vensko trombozo in pljučno embolijo.


Venska trombembolija pogosteje nastane pri bolnikih z rakom, bolnikih z okrnjenim gibanjem oziroma slabo pomičnih, pri tistih po kirurških posegih in poškodbah v povezavi z bolnišničnim zdravljenjem, pri ženskah tudi v povezavi z jemanjem hormonske kontracepcije in nosečnostjo. Pogosteje se pojavlja pri ljudeh z družinsko nagnjenostjo.