BOLEZEN

Preprečimo aterosklerozo: tudi s prehrano je mogoče znižati holesterol

Resna bolezen v začetnih oblikah ne kaže simptomov, dejavnik tveganja je tudi povišan holesterol; nujna je preventiva.
Fotografija: Vodilni vzrok za smrt Slovencev so bolezni srca in ožilja, najpogostejši so infarkt, kap in odpoved srca. FOTO: Prostock-studio/Getty Images
Odpri galerijo
Vodilni vzrok za smrt Slovencev so bolezni srca in ožilja, najpogostejši so infarkt, kap in odpoved srca. FOTO: Prostock-studio/Getty Images

Vodilni vzroki za smrt prebivalcev Slovenije so bolezni srca in ožilja oziroma bolezni obtočil (najpogostejši so srčni infarkt, možganska kap in odpoved srca): vsako leto povzročijo kar 38 odstotkov smrti.

V primeru ateroskleroze sta ključnega pomena diagnostika in preventiva, za slednjo pa je odgovoren predvsem bolnik sam: kljub dokazani vzročni povezavi med povišanim holesterolom LDL in razvojem ateroskleroze še vedno dvema tretjinama bolnikov z ugotovljeno aterosklerozo ne uspe doseči s smernicami priporočenih ciljnih vrednosti holesterola LDL v krvi.

Ateroskleroza je nevidna bolezen, ki v Sloveniji ogroža več kot 100.000 ljudi, opozarjajo Zveza koronarnih društev in klubov Slovenije, Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Združenje kardiologov Slovenije.

»Spreminjanje utečenih navad je za človeka nekaj najtežjega. A verjamem v pozitivno spodbudo in vsaka malenkost, ki jo posameznik naredi za obvladovanje dejavnikov tveganja, šteje,« pravi kardiolog prof. dr. Zlatko Fras, strokovni direktor Interne klinike UKC Ljubljana in predsednik Združenja kardiologov Slovenije.

Tudi s prehrano je mogoče znižati holesterol. FOTO: Happy_lark/Getty Images
Tudi s prehrano je mogoče znižati holesterol. FOTO: Happy_lark/Getty Images

Ateroskleroza je osnovni vzrok za 85 odstotkov smrti zaradi srčnega infarkta in možganske kapi, ki sta poleg odpovedi srca med najpogostejšimi boleznimi srca in ožilja. Ateroskleroza je izraz za opis različnih bolezni, ki jih povzroča kopičenje maščobnih oblog ali plakov v žilah. Eden ključnih dejavnikov tveganja je dolgotrajno povišan holesterol LDL.

Očitno se ne zavedamo dovolj resnosti dejavnikov tveganja: ateroskleroza je nevidna bolezen, mnogi ne občutijo nobenih simptomov, dokler se maščobna obloga v žilah ne odtrga – nastane strdek, ki zamaši žilo, kar lahko privede do srčnega infarkta ali možganske kapi. A po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije bi lahko preprečili kar 80 odstotkov srčno-žilnih zapletov, če poznamo dejavnike tveganja za aterosklerozo, vključno z vrednostmi holesterola LDL. Na prvem mestu je sprememba življenjskega sloga, zlasti prehranjevalnih navad, pomembna je tudi redna telesna dejavnost, predvsem aerobna (hitra hoja, kolesarjenje, tek). Če s spremenjenim načinom prehranjevanja ne moremo znižati povišane ravni holesterola, se zdravljenje nadaljuje z zdravili, najpogosteje statini, seveda ob prilagojeni prehrani.

Omejiti je treba vnos nasičenih maščob (živila živalskega izvora), sladkorja in sladic. Več je treba zaužiti živil rastlinskega izvora, ki vsebujejo veliko vlaknin, teh naj bi zaužili najmanj 25 gramov na dan: na krožniku naj bodo zelenjava in stročnice pa polnozrnati izdelki, namesto sladice pojejte sadje. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije