Prenehajte kaditi zdaj

Kajenju stroka pripisuje veliko breme bolezni in prezgodnjih smrti: kajenje tobaka in izpostavljenost tobačnemu dimu se uvrščata med vodilne vzroke za nastanek bolezni srca in ožilja, zaradi katerih v svetu umre več ljudi kot zaradi katerega koli drugega razloga.

Povzroča raka

Prav tobak, ki mu pripisujemo številne škodljive učinke za zdravje, še posebno pri ranljivih skupinah, je neposreden vzrok smrti za približno 12 odstotkov srčno-žilnih bolezni, ob svetovnem dnevu brez tobaka opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in pojasnjujejo, da letošnji dan zaznamujejo pod geslom Odločeni! Opuščamo kajenje. Le popolna opustitev kajenja je ukrep, ki zagotavlja zaščito pred tobačnim dimom iz okolja, saj varne izpostavljenosti ni. Kadilci imajo od dva- do štirikrat povečano tveganje za koronarno srčno bolezen in možgansko kap, pasivno kajenje pa poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni za 20─30 odstotkov.



Kajenje škoduje tako rekoč vsakemu organu v človeškem telesu. Povzroča rakava obolenja, kot so pljučni rak, rak dihalnih poti, rak ustne votline, rak želodca, rak debelega črevesa in danke, bolezni srca in ožilja, pa srčni infarkt, možgansko kap, aterosklerozo, bolezni dihal, denimo astmo, pljučnico, pogostejši kašelj, povečano izločanje sluzi in oteženo dihanje, sladkorno bolezen, impotenco pri moških in zmanjšano plodnost pri ženskah ter spremembe na koži in zobeh. V Sloveniji po najnovejših podatkih kadi 20,4 odstotka prebivalstva, več je moških. Manj jih je v najstarejši starostni skupini in med prebivalci z najvišjo stopnjo izobrazbe. Je pa nedvomno skrb vzbujajoč trend uporabe novih izdelkov, kot so elektronske cigarete, brezdimni tobačni izdelki in vodne pipe tako med mladimi kot tudi pri odraslih, opozarjajo strokovnjaki, saj tudi za te velja velika izpostavljenost škodljivim snovem.

Slabša pljučna funkcija

Kadilci so v splošnem tudi dovzetnejši za okužbe dihal, poleg tega pri njih potekajo v hujši obliki. Da se bodo kadilci prej okužili tudi z novim koronavirusom, še ni mogoče z gotovostjo trditi, res pa je, da so med kajenjem prsti v stiku z ustnicami, kar pomeni možnost prenosa virusa. Če si tobačni izdelek deli več oseb, je možnost prenosa morebitne okužbe bistveno večja. Povrhu imajo posamezniki s slabšo pljučno funkcijo, ki je lahko posledica kajenja ali s kajenjem povezanih bolezni dihal, več možnosti za zaplete ob okužbi, saj kajenje kvari ali ovira mehanizme čiščenja dihalnih poti, slabi imunski sistem in posledično posameznikovo sposobnost boja z okužbo, opozarjajo na NIJZ.

Nemogoče je našteti vse razloge za opustitev kajenja, če vam zdravstvena tveganja ne zaležejo, vas bo morda prepričal škodljiv vpliv na videz. Kajenje namreč uničuje kolagen in elastin v koži, zato je bolj suha, izgublja mehkobo in prožnost, gube so izrazitejše, koža na obrazu je bolj povešena. Zmanjšuje količino kisika, slabši pretok krvi pa izzove hitrejše gubanje in staranje kože. Tobačni izdelki povrhu rumeno obarvajo zobe, prste in nohte. Za spodbudo: rezultati opustitve kajenja so vidni zelo hitro. Že 20 minut po zadnji cigareti se umiri srčni utrip, v dvanajstih urah upade raven ogljikovega monoksida v krvi. V nekaj tednih se izboljša prekrvitev in poveča se pljučna kapaciteta. Približno v devetih mesecih pojenja kašljanje, sape ne zmanjkuje več. Možnost za pljučnega raka se bistveno zmanjša v desetih letih, za možgansko kap pa v 15 letih, takrat je tudi veliko manj možnosti za druga srčno-žilna obolenja.