KRVODAJALCI
Pravi junaki sodobnega časa
Slovenci smo zelo zvesti tradiciji darovanja krvi in se redno udeležujemo krvodajalskih akcij; po številu krvodajalcev se uvrščamo v evropsko povprečje.
Odpri galerijo
Kri lahko darujejo stari od 18 od 65 let, moški na vsake tri mesece, ženske na štiri. FOTO: Guliver/Getty Images
V Sloveniji za potrebe zdravstva potrebujemo 42.000 litrov krvi na leto, kar pomeni aktivno udeležbo približno 300 krvodajalcev vsak dan v letu.
Kri lahko darujejo stari od 18 od 65 let, moški na vsake tri mesece, ženske pa na štiri. Kot pravijo na Rdečem križu (RK) Slovenije, organizirajo približno 1160 krvodajalskih akcij.
»Akcije potekajo po urnikih delovanja transfuzijske službe oziroma oddelkov pri splošnih bolnišnicah, od tega je do 370 terenskih. Te izvajamo za potrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki jih je več kot 200 na leto, več kot 100 jih izvedemo za potrebe Centra za transfuzijsko medicino Maribor pri UKC Maribor ter okoli 50 za Center za transfuzijsko medicino Celje pri SB Celje. Njihovo število je odvisno tudi od števila prazničnih dni v letu,« pravi Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo pri RK Slovenije.
Dodaja, da smo Slovenci sicer zelo zvesti tradiciji darovanja krvi in se redno udeležujemo krvodajalskih akcij na terenu. Največ krvodajalcev je iz delavskih okolij, so zaposleni ali študentje. Kot pravi Novak, opažajo, da starejši pripeljejo mlajše družinske člane, tako da kri darujejo kar cele družine, na ta način pa se zavest o darovanju prenaša na naslednje generacije, ki so že in še bodo nosilci preskrbe s krvjo.
»Vsekakor jih je največ v krajih, kjer sta spodbuda in zavedanje, da je dobra preskrba s krvjo danes odvisna predvsem od obiska in zdravja ljudi, ki hodijo prostovoljno na krvodajalske akcije, in od podpore lokalnega gospodarstva, podjetij, občin, institucij, izobraževalnih ustanov, kot so šole, organizacije, društva ... To je več kot opazno v krajih, kjer je med prebivalci več kot osem odstotkov krvodajalcev. Taki kraji so Cerknica, Idrija, Škofja Loka, Novo mesto, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Trebnje, Velenje, Zagorje, Lenart in drugi,« pravi Novak.
V Sloveniji imamo vsekakor dober sistem krvodajalstva, visoko pripravljenost ljudi za dajanje krvi in v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi, dodaja strokovna direktorica Zavoda RS za transfuzijsko medicino (ZTM) Polonca Mali, dr. med., spec., ki se zahvaljuje vsem slovenskim krvodajalkam in krvodajalcem. »Ni se še zgodilo, da bolnik, ki je potreboval kri, te ni dobil. V povprečju vsak delovni dan potrebujemo od 350 do 400 krvodajalcev. Po tem številu se uvrščamo v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni.«
Največji porabniki krvi so bolniki s hematološkimi ali onkološkimi obolenji, velike količine pa je potrebujejo tudi pri operacijah in presaditvah ter ponesrečenci s težjimi poškodbami. »Transfuzija komponent krvi je oblika zdravljenja, s katero bolniku nadomeščamo krvne sestavine. Praviloma s transfuzijami nadomeščamo le sestavino krvi, ki je bolniku primanjkuje,« še pove Malijeva in dodaja, da lahko vsak, ki želi biti krvodajalec, podrobneje preveri primernost za darovanje z aplikacijo Lahko darujem?, objavljeno na spletni strani www.ztm.si.
Merila za izbor so namenjena skrbi in zaščiti prejemnika in krvodajalca. Malijeva poudarja, da je strah pred okužbo pri odvzemu krvi povsem odveč, saj je ves material (igle, vrečke ...) sterilen in za enkratno uporabo, zato ni možnosti za okužbo dajalca.
Kri lahko darujejo stari od 18 od 65 let, moški na vsake tri mesece, ženske pa na štiri. Kot pravijo na Rdečem križu (RK) Slovenije, organizirajo približno 1160 krvodajalskih akcij.
Kri lahko darujejo stari od 18 od 65 let, moški na vsake tri mesece, ženske na štiri. FOTO: Guliver/Getty Images
»Akcije potekajo po urnikih delovanja transfuzijske službe oziroma oddelkov pri splošnih bolnišnicah, od tega je do 370 terenskih. Te izvajamo za potrebe Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki jih je več kot 200 na leto, več kot 100 jih izvedemo za potrebe Centra za transfuzijsko medicino Maribor pri UKC Maribor ter okoli 50 za Center za transfuzijsko medicino Celje pri SB Celje. Njihovo število je odvisno tudi od števila prazničnih dni v letu,« pravi Boštjan Novak, strokovni sodelavec za krvodajalstvo pri RK Slovenije.
Darujte kri, rešite življenja. FOTO: Guliver/Getty Images
Dodaja, da smo Slovenci sicer zelo zvesti tradiciji darovanja krvi in se redno udeležujemo krvodajalskih akcij na terenu. Največ krvodajalcev je iz delavskih okolij, so zaposleni ali študentje. Kot pravi Novak, opažajo, da starejši pripeljejo mlajše družinske člane, tako da kri darujejo kar cele družine, na ta način pa se zavest o darovanju prenaša na naslednje generacije, ki so že in še bodo nosilci preskrbe s krvjo.
Pravi junaki darujemo14. junija po vsem svetu praznujemo svetovni dan krvodajalcev: dan je posvečen ozaveščanju o potrebi po varni krvi in krvnih pripravkih ter zahvali krvodajalcem za njihov dar, ki rešuje življenja. Dan slovenskega krvodajalstva praznujemo 4. junija. Letošnjega bodo s tradicionalnim dogodkom Daruj energijo za življenje združili s krvodajalsko akcijo tabornikov ob 60-letnici Taborniškega društva Rod Pusti grad Šoštanj in zaznamovali 7. junija v Šoštanju. Kot pravijo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino, skupaj z Rdečim križem Slovenije in Petrolom že deveto leto zapored nadaljujejo uspešno krvodajalsko iniciativo, letos pod geslom Pravi junaki darujemo! »Tako želimo navdihniti tudi mlade in jim sporočiti, da so krvodajalci pravi junaki sodobnega časa, ki v resničnem svetu rešujejo življenja,« pravi strokovna direktorica Zavoda RS za transfuzijsko medicino Polonca Mali.
»Vsekakor jih je največ v krajih, kjer sta spodbuda in zavedanje, da je dobra preskrba s krvjo danes odvisna predvsem od obiska in zdravja ljudi, ki hodijo prostovoljno na krvodajalske akcije, in od podpore lokalnega gospodarstva, podjetij, občin, institucij, izobraževalnih ustanov, kot so šole, organizacije, društva ... To je več kot opazno v krajih, kjer je med prebivalci več kot osem odstotkov krvodajalcev. Taki kraji so Cerknica, Idrija, Škofja Loka, Novo mesto, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Trebnje, Velenje, Zagorje, Lenart in drugi,« pravi Novak.
Kri rešuje življenja
V Sloveniji imamo vsekakor dober sistem krvodajalstva, visoko pripravljenost ljudi za dajanje krvi in v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po krvi, dodaja strokovna direktorica Zavoda RS za transfuzijsko medicino (ZTM) Polonca Mali, dr. med., spec., ki se zahvaljuje vsem slovenskim krvodajalkam in krvodajalcem. »Ni se še zgodilo, da bolnik, ki je potreboval kri, te ni dobil. V povprečju vsak delovni dan potrebujemo od 350 do 400 krvodajalcev. Po tem številu se uvrščamo v evropsko povprečje, najpomembnejše pa je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni.«
Najpomembnejše je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni.
Največji porabniki krvi so bolniki s hematološkimi ali onkološkimi obolenji, velike količine pa je potrebujejo tudi pri operacijah in presaditvah ter ponesrečenci s težjimi poškodbami. »Transfuzija komponent krvi je oblika zdravljenja, s katero bolniku nadomeščamo krvne sestavine. Praviloma s transfuzijami nadomeščamo le sestavino krvi, ki je bolniku primanjkuje,« še pove Malijeva in dodaja, da lahko vsak, ki želi biti krvodajalec, podrobneje preveri primernost za darovanje z aplikacijo Lahko darujem?, objavljeno na spletni strani www.ztm.si.
Postanite krvodajalec.
Merila za izbor so namenjena skrbi in zaščiti prejemnika in krvodajalca. Malijeva poudarja, da je strah pred okužbo pri odvzemu krvi povsem odveč, saj je ves material (igle, vrečke ...) sterilen in za enkratno uporabo, zato ni možnosti za okužbo dajalca.
