RAK JAJČNIKOV

Pomembno zgodnje odkrivanje

Rak jajčnikov je deseti najpogostejši pri ženskah v Sloveniji in ima med raki rodil najvišjo umrljivost; vsako leto jih pri nas zboli okoli 160.
Fotografija: Petletna stopnja preživetja raka jajčnikov v Sloveniji je 40,2 odstotka. FOTO: Staras/Getty Images
Odpri galerijo
Petletna stopnja preživetja raka jajčnikov v Sloveniji je 40,2 odstotka. FOTO: Staras/Getty Images

Kot pravijo na onkološkem inštitutu, so nevarnostni dejavniki za raka jajčnikov reproduktivni in genetski. »Večje tveganje je pri ženskah, ki niso rodile ali so rodile po 35. letu. Na njegov nastanek vplivajo spremembe genov BRCA 1 in BRCA 2,« pravijo in dodajajo, da se prvi znaki pojavijo relativno pozno; pri razširjeni bolezni imajo ženske motnje pri odvajanju urina in blata, bolečine v trebuhu ter povečan obseg trebuha zaradi nabiranja tekočine. Postavitev diagnoze zahteva veliko preiskav.

Večje tveganje je pri ženskah, ki niso rodile ali so rodile po 35. letu. FOTO: Gpointstudio/Getty Images
Večje tveganje je pri ženskah, ki niso rodile ali so rodile po 35. letu. FOTO: Gpointstudio/Getty Images
»Osnovna je ultrazvok trebuha. Dodatno opravimo CT trebuha in rentgensko preiskavo prsnih organov. Opravimo osnovne preiskave krvne slike, biokemične preiskave krvi ter določimo tumorski označevalec Ca 125 ter pri mlajših bolnicah AFP in beta HCG. Glede na klinično sliko dodatno opravimo irigografijo ali rekto-kolonoskopijo,« postopek opišejo na onkološkem inštitutu. Za dokončno postavitev diagnoze opravijo še diagnostično laparoskopijo, to je preiskava trebušne votline, in odvzamejo vzorec tkiva za patohistološko preiskavo.
 

Pozorne na spremembe


Znaki za raka jajčnikov so običajno neznačilni, nejasni in podobni znakom mnogih bolezenskih stanj. Zato ginekologi ženskam svetujejo, naj bodo še posebno pozorne na nepojasnjeno utrujenost, nenadno pridobivanje ali izgubo telesne teže, spremembe v prebavi, kot na primer zaprtje, povečanje obsega trebuha in stalen občutek napihnjenosti, vztrajajočo bolečino v spodnjem delu trebuha, občutek hitre sitosti po hranjenju ter spremembe v pogostosti uriniranja.



Osnova zdravljenja raka jajčnikov je kirurško zdravljenje, pri katerem običajno odstranijo maternico, jajcevoda in jajčnike, slepič in omentum, pravijo na onkološkem inštitutu. V določenih primerih je možen laparoskopski poseg, pri zelo razširjeni bolezni pa opravijo citoredukcijo. To pomeni, da popolno odstranijo tumorske mase oziroma metastaze, ki so vidne z očesom. Če operacija ni možna, razširjeno bolezen zdravijo s sistemskim zdravljenjem s citostatiki in obsevanjem. Potem so nujni kontrolni pregledi, še pravijo onkologi. »Prva tri leta si pregledi sledijo na štiri mesece, od tri do pet let po zdravljenju na šest mesecev in pozneje enkrat na leto.«
 

Pomembno ozaveščanje


Leta 2013 so organizacije, ki delujejo na področju ginekoloških rakov, razglasile 8. maj za svetovni dan raka jajčnikov. Kot pravijo pri Europa Donna Slovenija, kjer ženske ozaveščajo o vseh rakih, je svetovni dan priložnost za večjo prepoznavnost bolezni. V Sloveniji za rakom jajčnikov in jajcevodov zboli okoli 160 žensk na leto, večinoma med 55. in 65. letom starosti.



Med vsemi raki rodil ima najslabše preživetje, saj je pogosto odkrit naključno in v napredovali stopnji. Večini žensk postavijo diagnozo, ko se je rak že razširil in je zdravljenje zahtevnejše, bolj agresivno in manj učinkovito. Po podatkih registra raka iz leta 2016 je petletna stopnja preživetja raka jajčnikov v Sloveniji 40,2 odstotka, za primerjavo: petletna stopnja preživetja pri ženskah z rakom dojk je več kot dvakrat večja, 87,7 odstotka. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas