Z SVEŽ ZADAH ŽVEČIMO METO

Poližimo si dlan

Če je vonj neprijeten, nas pesti slab zadah; vzrok zanj se največkrat skriva v ustni votlini.
Fotografija: Pri negi ne pozabimo na jezik! FOTO: Andreypopov, Getty Images
Odpri galerijo
Pri negi ne pozabimo na jezik! FOTO: Andreypopov, Getty Images

Ste vedeli, da neprijeten ustni zadah doleti več kot četrtino ljudi po vsem svetu? Mnogi se sploh ne zavedajo, da jih pesti težava, nekateri pa se o njej zaradi nelagodja sploh ne želijo pogovarjati. Kar je seveda napaka, saj je zadah mogoče odpraviti ali vsaj omiliti, predvsem pa odkriti vzrok zanj. Ta se sicer v 90 odstotkih skriva v ustni votlini, a previdnost ni odveč, saj je lahko v ozadju tudi resno obolenje.

Če zgolj pihnemo v dlan, ne bomo dobili zanesljivega odgovora. FOTO: Tharakorn, Getty Images
Če zgolj pihnemo v dlan, ne bomo dobili zanesljivega odgovora. FOTO: Tharakorn, Getty Images

Redno samopregledovanje

Strokovno neprijetnemu vonju v izdihanem zraku pravimo halitiza, največkrat pa ga povzročajo snovi v zaužitih živilih, bolezni ali vnetje zob in dlesni, zobni kamen, fermentacija delcev hrane v ustih in obloge na jeziku. Jutranji zadah je običajen pri večini, saj je ponoči sline manj, zato je spiranje ust oslabljeno, povsem pričakovan pa je tudi zadah, ko smo lačni ali žejni. Slab zadah pa je lahko tudi simptom nekaterih bolezni, kot so sladkorna, jetrna, ledvična ali pljučna obolenja.

Povzročajo ga lahko tudi refluks oziroma vračanje želodčne kisline v požiralnik, angina, kronično vnetje mandljev, vnetje žrela ali sinusov in izcedek iz nosu. Kot rečeno pa se mnogi slabega zadaha sploh ne zavedajo: če imamo srečo in nas na težavo opozorijo bližnji, se lahko takoj spopademo z nadlogo, sicer pa se lahko dolgo nehote spravljamo v zadrego. Da se temu izognemo, lahko tudi sami preverimo, ali nas pesti neprijetna nadloga: samopregledovanje naj bo redno, a pozor, ne zadostuje, da si dahnemo v dlan! Pri tem namreč izdihamo zrak iz zadnjega dela ustne votline, kakor pri govorjenju, zato se bomo morda lažno potolažili. Učinkoviteje je, da si poližemo dlan in po nekaj sekundah, ko se slina posuši, povohamo.

Če je vonj neprijeten, nas zagotovo pesti slab zadah. O neugodnih vonjavah lahko sklepamo tudi po belih oblogah na jeziku, če pa je ta rožnat, je možnosti za zadah občutno manj. Lahko tudi podrgnemo po jeziku z vatirano paličico in to po nekaj sekundah povohamo.

Redna higiena

Za svežino v ustni votlini žvečimo meto. FOTO: Peopleimages, Getty Images
Za svežino v ustni votlini žvečimo meto. FOTO: Peopleimages, Getty Images

Kot rečeno se krivec največkrat skriva v ustni votlini, zato se velja ob trdovratnem zadahu najprej posvetovati z zobozdravnikom (seveda, če ga redno obiskujemo, bo morebitne težave sproti odpravljal in obenem preprečeval tudi nastanek neprijetnih vonjav). Odstranil nam bo zobne obloge in karies ter zobni kamen, pregledal dlesni in po potrebi zamenjal zalivke. Svetoval nam bo o ustrezni negi zob, jezika ter medzobnih prostorov, če pa v ustni votlini ne odkrije vzroka za težave, nam bo priporočil obisk osebnega zdravnika, ki nas bo po potrebi napotil k specialistu. Vsekakor pa velja slab zadah preprečevati z redno higieno, s katero odstranjujemo mikroorganizme, kot so bakterije, virusi in glive, ki se kopičijo tako rekoč po vseh predelih ustne votline in povzročajo neprijeten dah ter seveda propadanje zob in obzobnih tkiv. Nujno je ustrezno krtačenje zob, torej od dlesni proti koncu zoba, ne pozabimo niti na notranji del zoba in medzobne prostore. Pri negi poskrbimo tudi za jezik, ki ga očistimo s posebno krtačko. Ustno votlino speremo še z ustno vodo. Zobozdravnika obiščemo dvakrat na leto, po potrebi večkrat. V prehrani se izogibamo predvsem sladkorju, sicer pa se prehranjujemo redno in ne pozabimo na zadostno količino vode. Izogibamo se kajenju in velikim količinam kave ter alkohola, žvečimo meto. Spopadajmo se s stresom, ki lahko povzroči refluks in padec odpornosti ter posledično slab zadah. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas