Pojavi se vsako jesen: tudi vam?
Vstopili smo v november, za mnoge enega najbolj turobnih mesecev v letu. Krajši dnevi in posledično vse manj sončne svetlobe so namreč podlaga za sezonsko motnjo razpoloženja, ki je ne bo pregnal niti veseli december: še več, brezvoljnost, utrujenost, izrazitejša zaspanost, težave s koncentracijo, pomanjkanje energije in zanimanja, želja po samoti, potreba po ogljikovih hidratih in manjša delovna učinkovitost se bodo v prihodnjih tednih le še stopnjevali in januarja ter februarja dosegli vrhunec, ob koncu zime in z začetkom pomladi pa bodo postopno začeli izzvenevati.
Lahko jo predvidimo in ublažimo
Tako imenovana zimska in tipična depresija se razlikujeta v tem, da se prva pojavlja skorajda izključno v zimskih mesecih in se ponavlja iz leta v leto. Motnja je torej posledica drugačnega delovanja biološke ure, pojasnjuje stroka: tema, ki nas objema vse več ur, spodbuja izločanje melatonina, hormona, ki povzroča zaspanost, obenem pa pomanjkanje sončne svetlobe sproži padec serotonina, ki vpliva na razpoloženje.
Za sezonsko motnjo razpoloženja so dovzetni vsi, statistika pa kaže, da pogosteje doleti ženske med 30. in 40. letom in na splošno ljudi, ki živijo v delih sveta z bistveno krajšimi zimskimi dnevi, denimo v skandinavskih državah, ter tiste, ki imajo sorodnike s to motnjo; v povprečju doleti od štiri do šest odstotkov populacije. Posamezniki s sezonsko motnjo vsak dan le s težavo vstajajo in se spopadajo z vsakodnevnimi obveznostmi, nekateri podatki pa še kažejo, da so tudi impulzivni, nemirni in nepremišljeni, zato naj bo okolica pozorna tudi na morebitne znake samopoškodovanja, svetujejo strokovnjaki.
A žarek upanja vendarle obstaja, zato se ne gre kar tako vdati malodušju in motnji prepustiti vajeti. Ker je jasno, da gre za sezonsko tegobo, jo je torej mogoče predvideti in morda vsaj v določeni meri ublažiti. Priporočljivo je uživati več jedi z ogljikovimi hidrati, ki pomagajo nadomeščati primanjkljaj serotonina, nujne so tudi velike količine sadja in zelenjave, zmanjšamo vnos beljakovin.
Dosledno se držimo urnika spanja.
Razpoloženje bo dvignil tudi fizični napor, zato naj bo gibanja v tem obdobju čim več, če je le mogoče, na prostem ter ob tistih urah dneva, ko je dnevne svetlobe največ. Spanec naj bo kakovosten, a ne predolg: držimo se urnika spanja in dosledno opravljamo delovne obveznosti. Ker lahko razdražljivost povzroči tudi dehidracija, pijemo veliko tekočine, zeliščnih čajev, toplih napitkov, ki jim dodamo cimet in med. Sproščamo se z eteričnimi olji, ki jih dodajamo v toplo kopel ali pa z njimi odišavimo prostor; pomagajo bergamotka, geranija, jasmin in sivka.
Posamezniki so brezvoljni, zaspani in nezainteresirani za okolico.
Pri izrazitejših simptomih pomaga tudi svetlobna terapija, vsekakor pa ob vztrajnih težavah velja obiskati strokovnjaka.
