Pekoči občutek v grlu: med krivci tudi kava, alkohol in debelost
Zgaga, tisti neprijetni pekoči občutek, ki seva do sredine prsnega koša, je ena pogostejših težav, povezanih s prebavili. Je posledica stanja, znanega kot gastroezofagealna refluksna bolezen (GERB), ki jo imenujemo tudi kislinski refluks, pri katerem vsebina iz želodca zateka nazaj v požiralnik.
Pri zdravih ljudeh večkrat na dan zaide v požiralnik, ta pa jo s svojimi obrambnimi mehanizmi odstrani. Čezmerno zatekanje želodčne vsebine v požiralnik, ko je ta dlje v stiku z njegovo sluznico in jo poškoduje, občutimo kot bolečino oziroma zgago.
Ker je lahko res zelo neprijetna in jo je treba tudi zdraviti, lahko še pred tem sami poskrbimo, da bi jo preprečili. Obstaja kar precej ukrepov za pomirjanje želodca, ki jih lahko uvedemo v svoje prehranjevanje, še preden se odpravimo k zdravniku. Z upoštevanjem teh v vsakodnevnem življenju se hitro lahko zgodi, da bo zgaga izzvenela, refluksa ne bo več in prav tako ne potrebe po resnejšem zdravljenju.
Prvi nasvet je, da jemo večkrat na dan, obroki pa naj bodo manjši. Poln želodec namreč pritiska na spodnji požiralni sfinkter, mišico, podobno zaklopki, ki preprečuje, da bi se želodčna kislina vrnila v požiralnik. Jesti je treba počasi, prav tako po obroku ostanimo pokonci. Najslabše je, da se takoj po obroku uležemo, saj ležanje poveča pritisk na spodnji požiralnik, zaradi česar je refluks oziroma vračanje kisline nazaj v požiralnik bolj verjetno.
Dober ukrep proti zgagi je tudi, da ne jemo prepozno zvečer ali tik pred spanjem. Med spanjem pa poskrbimo, da bo naš vzglavnik dvignjen. Tudi takojšnja telovadba po obroku ni priporočljiva. Počakajmo par ur, nato pa se lahko spet brez skrbi ukvarjamo s kakšnim športom. Izogibajmo se tudi gaziranim pijačam, ki še spodbujajo spahovanje, kar prav tako vodi do večje možnosti uhajanja želodčne kisline nazaj v požiralnik.
Kava, alkohol, debelost
Tovrstne težave stopnjujejo določena živila in pijače, kot na primer čokolada, orehi, lešniki, alkohol, začimbe, kava. Tudi čezmerna teža, nošenje pretesnih oblačil, kajenje, delo v sklonjenem položaju, dvigovanje težkih bremen in predvsem preobilni obroki povečajo možnost zatekanja želodčne vsebine v požiralnik. Obrambno sposobnost požiralnika lahko povzročajo tudi nekatera zdravila in tako žal prispevajo k nastanku refluksne bolezni.
Raziskave kažejo, da se gastroezofagealna refluksna bolezen pojavlja iz leta v leto pogosteje. Ocenjujejo, da ima zaradi nje vsak dan težave od štiri do sedem odstotkov ljudi, enkrat na mesec pa več kot 40 odstotkov. Pogostejša je pri starejših in pri nosečnicah.
Dejstvo torej je, da lahko že s spremembo življenjskega sloga zgago bodisi omilimo bodisi celo odpravimo. Vedeti je namreč treba, da večletno zatekanje kisline navzgor v požiralnik lahko privede do resnih zapletov, kot so razjede na sluznici požiralnika, krvavitve in zožitve požiralnika, zato ne bo odveč, če bomo ob daljših tovrstnih težavah poiskali strokovno pomoč. Za zdravljenje gastroezofagealne refluksne bolezni se najpogosteje uporabljajo različna zdravila, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline ali jo nevtralizirajo. Po navadi so to antacidi, ki nevtralizirajo že izločeno kislino.
Večletno zatekanje kisline navzgor v požiralnik lahko privede do resnih zapletov.
Če se bolezen slabša in gre za hujšo obliko GERB, pa so učinkovita zdravila zaviralci protonske črpalke, ki najučinkoviteje zavirajo izločanje želodčne kisline. Je pa treba nujno obiskati zdravnika, ko čutimo bolečino, ki ne popušča, kadar bruhamo krvavo, kadar je blato črno in tudi ko nepojasnjeno hujšamo.
