COVID-19

Pandemija nespečnosti

Covid-19 pri mnogih sproža občutke tesnobe in strahu ter posledično tudi neprespanost; pomanjkanje spanca slabi našo odpornost.
Fotografija: Elektronske naprave ne spadajo v spalno okolje. FOTO: Sapozhnik/Getty Images
Odpri galerijo
Elektronske naprave ne spadajo v spalno okolje. FOTO: Sapozhnik/Getty Images

Pandemija že leto dni kaže svoje zobe in nikakor ne jenja, v tem času pa je zahtevala velik zdravstveni in gospodarski davek, duševno zdravje mnogih je na velikanski preizkušnji ali pa je že pokleknilo. Strokovnjaki s kanadske univerze v Ottawi pa so se osredotočili na tegobo, ki je bila predvsem v zahodni družbi v porastu še pred pandemijo, ob izbruhu novega koronavirusa pa se je le še okrepila. Nespečnost.

Spanje je naš zaveznik

V nedavni raziskavi je sodelovalo okoli 190.000 prostovoljcev, strokovnjaki pa so ugotavljali, kako je covid-19 prizadel tiste, ki so preboleli bolezen, svojce obolelih ali umrlih in zdravstvene delavce, rezultate analize pa primerjali s populacijo, ki je novi koronavirus ni prizadel neposredno.


Depresija, tesnoba, posttravmatski stresni sindrom in nespečnost so med najpogostejšimi duševnimi posledicami pandemije, se je izkazalo, med njimi pa je najbolj zastopana prav zadnja. Skoraj četrtina tistih, ki so preboleli covid-19 ali pa je bolezen doletela njihovega bližnjega, ima težave s spanjem, o pomanjkanju spanca in težavah z njim poroča več kot tretjina zdravstvenih delavcev, kažejo skrb vzbujajoči podatki. Ti so zdravstveni stroki delali sive lase že pred pandemijo, če pogledamo čez lužo, se več milijonov Američanov spopada z nespečnostjo in posledicami premalo spanca, kot so pomanjkanje koncentracije in energije, nagnjenost k poškodbam, razdražljivost in slabša odpornost.

Nespečnost povzroča kopico težav čez dan in zdravstvenih tveganj. FOTO: Tatyana_tomsickova/Getty Images
Nespečnost povzroča kopico težav čez dan in zdravstvenih tveganj. FOTO: Tatyana_tomsickova/Getty Images

»Spanje nujno potrebujemo za nemoteno telesno in duševno delovanje,« opozarja doc. dr. Vita Štukovnik, spec. klin. psih., v sodelovanju s skupino za duševno zdravje na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. »V obdobjih večjih duševnih in telesnih obremenitev, kot je trenutna epidemija, pa mu moramo nameniti še posebno skrb, saj ima pomembno vlogo pri krepitvi imunske odpornosti in zmanjševanju tveganja, da zbolimo. Prav tako je naš zaveznik pri premagovanju okužb, saj v primeru bolezni imunski sistem dodatno spodbuja spanje in zahteva več počitka v postelji. Spremenjen dnevni ritem, intenzivnejša uporaba elektronskih naprav, povečana tesnoba in stres, povezana z epidemijo koronavirusa, predstavljajo le nekaj dejavnikov, ki lahko v tem obdobju negativno vplivajo na spanje.«

Zlata pravila

Higiena spanja je besedna zveza, ki jo zadnja leta slišimo čedalje pogosteje, pa jo tudi upoštevamo? Poglejmo si, kaj vse nam omogoča kakovosten in zadosten spanec. Vzdržujmo rutino, svetuje NIJZ, vsak večer pojdimo v posteljo in zjutraj vstanimo ob isti uri. Reden urnik budnosti in spanja nam pomaga vzpostaviti stabilno notranjo uro in ugodno vpliva na spanje. Čez dan se čim več izpostavljajmo naravni svetlobi, ki občutno vpliva na notranjo cirkadiano uro. Čez dan ne dremajmo, vsaj ne več kakor 20 minut, in ne ležimo v postelji, saj to negativno vpliva na večerno uspavanje. Bodimo telesno aktivni, vendar ne tik pred spanjem.

Pogosto nočno prebujanje je znak za preplah. FOTO: Stefanamer/Getty Images
Pogosto nočno prebujanje je znak za preplah. FOTO: Stefanamer/Getty Images

Elektronske naprave prenehajmo uporabljati vsaj eno do dve uri pred spanjem. Modra svetloba iz zaslonov negativno vpliva na našo notranjo biološko uro, saj zavre sproščanje hormona melatonina, ki spodbuja spanje. V posteljo ne odidimo lačni. Preden gremo spat, lahko pojemo lahek prigrizek, ne uživajmo pa mastne, pikantne in zelo sladke hrane. Prav tako se pred spanjem izogibajmo uživanju vitamina C in kofeinskim napitkom. Ne uporabljajmo alkohola kot uspavala; čeprav ima lahko sprostitveni učinek, vodi v več prebujanja in plitko spanje, ima pa tudi številne druge negativne učinke na naše zdravje. Izogibajmo se nikotinu in marihuani, prvi na naše centralno živčevje deluje spodbujevalno in nas prebuja, marihuana pa kljub uspavalnim učinkom negativno vpliva na kakovost spanja ter funkcioniranje čez dan. Spalno okolje naj bo tiho, temno in udobno, primerne temperature, naj ne bo prevroče ali prehladno. In še, v posteljo odidimo čim bolj sproščeni, težave rešujemo zunaj spalnice. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas