RASTLINSKI PIGMENT
Oranžno za kožo
Betakaroten spodbuja nastajanje pigmenta melanina, zato si privoščimo veliko sadja in zelenjave, ki ga vsebuje.
Odpri galerijo
Korenček je super malica. FOTO: Guliver/Getty Images
Betakaroten je naravni rastlinski pigment, ki so ga prvič izolirali leta 1830 v korenju. Je od rumene do rdeče barve, eden najznačilnejših predstavnikov karotenoidov, v tej skupini so še likopen, alfakaroten, kriptoksantin, zeaksantin in lutein. Človeški organizem ga lahko pretvori v vitamin A, zato mu rečemo tudi provitamin A. Je močan antioksidant, ki ščiti pred prostimi radikali, ki poškodujejo celice, in deluje antikarcenogeno.
Najbolj priljubljen je poleti, saj vpliva na sluznico in varuje pred UV-žarki, poleg tega prispeva še k porjavelosti, kar je super informacija za tiste, ki so radi rjavi. Spodbuja namreč nastajanje pigmenta melanina in nevtralizira delovanje prostih radikalov, s čimer blaži negativen vpliv sončnih žarkov na kožo in pomaga preprečevati alergijske reakcije na sonce. Zato je dobro, da poleti vključimo v prehrano več svežega sadja in zelenjave, ki vsebuje betakaroten. A vendarle s sončenjem ne gre pretiravati, v času, ko je sonce najmočnejše, se umaknemo v senco in ves čas skrbimo za ustrezno zaščito.
Bogat vir betakarotena je rumeno in oranžno sadje in zelenjava ter temno zeleno listnata zelenjava, denimo sladek krompir, korenje, špinača, blitva, brokoli, bučke, solata, melona, marelice, lubenica in paprike. Raziskave so pokazale, da je več betakarotena v kuhanem sadju in zelenjavi kot v svežem. Koliko živila je treba zaužiti, da zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu vitamina A?
Pojemo 205 gramov sladkega krompirja ali 53 g korenja. Ker se betakaroten pretvarja v vitamin A, ki je topen v maščobah, za boljšo absorbcijo z betakarotenom bogata živila uživamo z malo maščobe, denimo oljčnim oljem, če je to ekstra deviško, še toliko bolje. Sadje in zelenjava rumeno-oranžne barve poleg betakarotena vsebuje še vitamina C in E, ki pomagata organizmu v boju proti boleznim. Če uživamo preveč betakarotena, pa se lahko koža obarva rumenkasto.
Ko smo ravno pri koži: betakaroten uravnoteža pH-vrednost kože, pomaga v borbi proti suhi koži ter spodbuja obnovo celic. Rezultat je nežna in gladka koža. Mimogrede – ljudje, ki jedo veliko sadja in zelenjave so, kot kaže neka raziskava, bolj optimistični. Olupite si torej korenček in ga pojejte, je odličen nadomestek za nezdrav prigrizek v službi, prav tako sočne marelice.
Navadni krompir zamenjajte s sladkim za odmerek betakarotena. FOTO: Guliver/Getty Images
Bogat vir betakarotena je rumeno in oranžno sadje in zelenjava ter temno zeleno listnata zelenjava, denimo sladek krompir, korenje, špinača, blitva, brokoli, bučke, solata, melona, marelice, lubenica in paprike. Raziskave so pokazale, da je več betakarotena v kuhanem sadju in zelenjavi kot v svežem. Koliko živila je treba zaužiti, da zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu vitamina A?
Pojemo 205 gramov sladkega krompirja ali 53 g korenja. Ker se betakaroten pretvarja v vitamin A, ki je topen v maščobah, za boljšo absorbcijo z betakarotenom bogata živila uživamo z malo maščobe, denimo oljčnim oljem, če je to ekstra deviško, še toliko bolje. Sadje in zelenjava rumeno-oranžne barve poleg betakarotena vsebuje še vitamina C in E, ki pomagata organizmu v boju proti boleznim. Če uživamo preveč betakarotena, pa se lahko koža obarva rumenkasto.
Poleti vključimo v prehrano več svežega sadja in zelenjave, ki vsebuje betakaroten.
Ko smo ravno pri koži: betakaroten uravnoteža pH-vrednost kože, pomaga v borbi proti suhi koži ter spodbuja obnovo celic. Rezultat je nežna in gladka koža. Mimogrede – ljudje, ki jedo veliko sadja in zelenjave so, kot kaže neka raziskava, bolj optimistični. Olupite si torej korenček in ga pojejte, je odličen nadomestek za nezdrav prigrizek v službi, prav tako sočne marelice.
