Obremenjujoče izkušnje v otroštvu

Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Nacionalni inštitut za javno zdravje sta lani izvedla raziskavo o obremenjujočih izkušnjah v otroštvu in njihovi povezanosti s funkcioniranjem v odraslosti. Končni vzorec je sestavljen iz 4939 anket, malo več je žensk (50,9 %) kot moških. Njihova povprečna starost je 47 let. Od udeležencev jih ima 43,9 % največ poklicno izobrazbo, 31 % strokovno srednješolsko in gimnazijsko izobrazbo ter 25 % višješolsko ali visokošolsko.

Obremenjujoče izkušnje v otroštvu so potencialno travmatični dogodki ali izkušnje v prvih 18 letih življenja, kamor spadajo psihično, fizično, spolno nasilje (oziroma zloraba), psihično in materialno zanemarjanje, nasilje med odraslimi člani gospodinjstva, zasvojenost ali duševne težave članov gospodinjstva, kriminalno dejanje članov gospodinjstva ter ločitev staršev oziroma prekinitev stika med otrokom in starši zaradi smrti starša, zapustitve.

Večina (76 %) anketiranih je v otroštvu doživela vsaj eno obremenjujočo izkušnjo od desetih, kar 27 % udeležencev je poročalo o štirih ali več tovrstnih izkušnjah. Pri teh velja, da imajo večjo verjetnost za različne fizične in duševne bolezni, psihosomatske simptome in tvegana vedenja. Največ udeležencev poroča o čustvenem (56 %) in fizičnem nasilju (43%) odraslih članov gospodinjstva (vsaj enega člana) nad njimi, malo manj kot tretjina o smrti biološkega starša, ločitev staršev, zapustitev s strani starša, približno četrtina o čustvenem in fizičnem zanemarjanju, dobra petina o zasvojenosti vsaj enega odraslega člana gospodinjstva. Dobra osmina poroča o nasilju med odraslimi v gospodinjstvu, slaba petina pa o duševni motnji člana gospodinjstva. Najnižja sta odstotka o spolni zlorabi ter kriminalnem dejanju člana gospodinjstva.


Udeleženci, ki so doživeli štiri ali več obremenjujočih dogodkov v otroštvu, imajo v primerjavi s tistimi, ki niso doživeli nobenega, večjo verjetnost za fizične težave in bolezni, kot so srčne bolezni, bolezni dihal, težave s ščitnico, migreno, tudi za duševne težave in bolezni (depresijo, anksioznost, obsesivno-kompulzivno motnjo). Poleg tega imajo udeleženci z več obremenjujočimi dogodki večjo verjetnost za tvegano pitje alkohola, kajenje, različne oblike zasvojenosti ter psihosomatske težave (glavobol, nepojasnjene bolečine v želodcu, prsih, nespečnost).

Ker gre za novo in slabo raziskano problematiko, bo treba v prihodnje narediti več za zavedanje in razumevanja obremenjujočih izkušenj v otroštvu v slovenskem prostoru, poudarjajo raziskovalci. A samo zavedanje in razumevanje nista dovolj. Smiselno je zavestno, sistematično in kontinuirano naslavljanje obremenjujočih izkušenj v otroštvu. Pri nas že obstajajo nekatere aktivnosti za izboljšanje zdravja in dobrobiti posameznikov, družin in skupnosti, ki do neke mere zaobjamejo tudi področje obremenjujočih izkušenj v otroštvu.

Korak naprej bi bilo oblikovanje strategije celovitega naslavljanja te problematike: od preprečevanja, zgodnjega prepoznavanja, spremljanja do preoblikovanja relevantnih organizacij, da bi bile utemeljene na razumevanju travme, in podpore osebam z obremenjujočimi izkušnjami v otroštvu in njihovim družinam.