Nikar je ne prižgite
Razmišljate, da bi prižgali cigareto? Nikar! Danes je dan brez cigarete in, kdo ve, če danes zdržite brez nje, bo to morda začetek preostanka življenja brez cigarete. Tako spodbuja stroka, ki ugotavlja, da se razširjenost kajenja v Sloveniji zmanjšuje, a še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec naše države.
Težji potek covida-19
Skrb vzbuja tudi dejstvo, da od začetka pandemije covida-19 velik delež kadilcev pokadi več, čeprav je zdaj že dobro znano, da je kajenje eden od dejavnikov tveganja za težji potek okužbe z novim koronavirusom, opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Opustitev kajenja je zato še toliko nujnejša, žal pa tudi otežena, saj so številne oblike pomoči pri opuščanju kajenja zaradi zdravstvenih razmer trenutno težko dostopne ali pa tudi nedostopne. Kot so ob dnevu brez cigarete pojasnili strokovnjaki, je tobačni dim kompleksna mešanica več kot 5000 kemikalij oziroma rakotvornih snovi in toksinov, ki povzročajo bolezni. »Kajenje je eden od dejavnikov tveganja za razvoj in poslabšanje bolezni dihal, vključno z okužbami. Zlasti kajenje tobaka je eden od glavnih dejavnikov bolezni dihal, ki vključujejo kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB) in pljučni rak,« sta povedali doc. dr. Mihaela Zidarn in doc. dr. Saša Kadivec z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
5000
kemikalij oziroma rakotvornih snovi in toksinov, ki povzročajo bolezni, je v tobačnem dimu.
Raziskovalci še poudarjajo, da je bistveno večji delež bolnikov s covidom-19 z anamnezo kajenja med sprejemom v bolnišnico pokazal hitro poslabšanje zdravja v primerjavi z nekadilci; med bolniki, ki so bili sprejeti na intenzivno zdravljenje in so potrebovali mehansko ventilacijo, je bilo pomembno več kadilcev kot nekadilcev, med aktivnimi kadilci je tudi več možnosti za zaplete in smrtni izid. »Opustitev kajenja upočasnjuje napredovanje bolezni, zmanjšuje stopnje poslabšanja, povečuje učinkovitost zdravljenja in izboljša kakovost življenja kadilcev, ki imajo kronično obstruktivno pljučno bolezen,« še poudarjata zdravnici z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Slovenija je v zadnjih letih sprejela številne učinkovite ukrepe za preprečevanje začetka kajenja in opuščanje kajenja, tudi popolno prepoved oglaševanja, promocije in razstavljanja tobačnih in povezanih izdelkov na prodajnih mestih, velika slikovno-besedilna zdravstvena opozorila na embalaži in prepoved arom, poudarjajo na NIJZ.
Enake omejitve in prepovedi veljajo za vse tobačne in povezane izdelke, npr. elektronske cigarete in zeliščni izdelki za kajenje. Uvedli smo višje globe in strožje kaznovanje kršiteljev zakonodaje. Januarja 2020 smo uvedli enotno embalažo za cigarete in tobak za zvijanje, pomemben ukrep so dovoljenja za prodajo tobačnih in povezanih izdelkov, ki so ob kršenju prepovedi prodaje mladoletnim in prepovedi oglaševanja lahko odvzeta ne le začasno, temveč tudi trajno.
Kljub pandemiji vseskozi deluje brezplačen svetovalni telefon za opuščanje kajenja 080 27 77; svetovalci so vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na forumu Med.Over.Net, na voljo sta brošuri Izzivi opuščanja kajenja in Ne bom več kadil, ne bom več kadila, več informacij lahko kadilci najdejo tudi na spletni strani Skupaj za zdravje. V lekarnah so na prodaj različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki lahko olajšajo odtegnitvene simptome. Druga zdravila lahko na recept predpiše osebni zdravnik. Programe opuščanja kajenja izvajajo tudi nevladne organizacije: V Slovenski zvezi za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo letos izvajajo svetovanja in delavnice za opuščanje kajenja, za odrasle, pa tudi v osnovnih in srednjih šolah, kjer mlade spodbujajo, da ostanejo nekadilci.
V Sloveniji sicer že dve desetletji ugotavljamo zmanjševanje razširjenosti kajenja med mladostniki, najnovejši podatki pa kažejo, da se odstotek kadilcev znižuje tudi med odraslimi, predvsem moškimi. Raziskava Z zdravjem povezan življenjski slog (CINDI) 2020 kaže, da se je odstotek kadilcev med prebivalci, starimi 25 do 74 let, v Sloveniji s 23 odstotkov v 2016. znižal na 20 odstotkov v letu 2020.
