ZDRAVJE

Nezdrav slog ruši ravnovesje

Holesterol je v našem telesu nujno potreben za gradnjo in rast celic, za proizvodnjo žolča in nekaterih hormonov.
Fotografija: Nekakovostna prehrana in sedeč življenjski slog ne obetata nič dobrega.
Odpri galerijo
Nekakovostna prehrana in sedeč življenjski slog ne obetata nič dobrega.

Holesterol je nujno potrebna telesna maščoba, ki je v celičnih membranah. Iz njega nastajajo hormoni, vitamini in žolčne kisline, ki so nujne za presnovo maščob. Kot pojasnjujejo strokovnjaki iz Medicinskega centra Barsos, prehranske smernice priporočajo vnos med 300 in 500 miligramov na dan, v telesu ga nastane med 800 in 1200 miligramov. Zanimivo je, da holesterol proizvajajo vse celice za svojo lastno oskrbo, okoli 20 odstotkov pa ga nastane v jetrih. Telo ima za uravnavanje holesterola mehanizme, ki ob večjem vnosu holesterola s hrano zmanjšajo lastno proizvodnjo v telesu. Tako se bo zmanjšala njegova absorpcija v črevesju in povečalo izločanje v črevo. To omogoča, da je raven holesterola večinoma stalna in neodvisna od prehranskega vnosa.
Kot pravijo zdravniki specialisti iz Barsosa, je sistem za uravnavanje holesterola dobro urejen in sam po sebi ne povzroča težav. Zakaj potem toliko govora o holesterolu? »Z neprimernim življenjskim slogom, kajenjem, uživanjem alkohola, neredno in nezdravo prehrano porušimo zdravo razmerje maščob, vitaminov, mineralov in sladkorjev v telesu. Če si poškodujemo notranjo steno žil, se holesterol nanjo zelo lahko nalaga. Holesterol, naložen na stene žil, pomeni bolezni ožilja, ki pogosto vodijo v smrt,« opozarjajo.

Raven holesterola v krvi je pri zdravih uravnana tako, da jetra odvečnega odstranjujejo in razgrajujejo. »Raven holesterola se lahko zviša ali zaradi prirojenih, to je genskih, ali zaradi pridobljenih motenj (npr. napačna prehrana, debelost). Neustrezno raven lahko povzročijo tudi nekatere bolezni, jetrna ter ledvična obolenja in slabo delovanje ščitnice. V Sloveniji je najpogostejši vzrok povišanih maščob v krvi neustrezna prehrana, ki povzroča čezmerno prehranjenost in debelost.« In kdaj je holesterol nevarno povišan? »O povišani vsebnosti govorimo, ko je pri zdravi osebi, ki sicer nima dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, raven holesterola ​LDL v krvi višja od 3,00 mmol/L. Če so prisotni dejavniki tveganja, želimo doseči, da je nižji od 2,6 mmol/L, pri že prisotni aterosklerozi pa pod 1,8 mmol/L. Vse, kar je višje od teh meja, velja danes za previsoko,« pojasnjujejo strokovnjaki. Takrat si moramo prizadevati, da iz krvi čim prej odstranimo odvečni holesterol, sicer se bo začel nalagati na notranje stene žil, kar povzroča poapnenje.

»Osnovni prehranski ukrep za znižanje holesterola v krvi je zmanjšanje skupnih maščob v prehrani, predvsem omejitev vnosa škodljivih nasičenih maščobnih kislin. Osnova prehrane naj bodo zelenjava, sadje, stročnice, kruh, testenine, krompir in kosmiči, posneto mleko in jogurt. Mesa jejmo malo, raje ribe ali perutnino, a brez kože. Za zabelo uporabljajmo olje, najbolje oljčno, a tudi tega čim manj. Izbrati moramo pravilen način priprave hrane – kuhanju in dušenju dajmo prednost pred pečenjem in cvrtjem,« svetujejo strokovnjaki in opozarjajo, da so kljub trudu včasih potrebna zdravila: »Če nam z zdravim življenjskim slogom ne uspe ustrezno uravnati maščob in ocenimo, da ima bolnik veliko ali celo zelo veliko ogroženost za zgodnjo srčno-žilno bolezen, je smiselno vpeljati zdravila. Poleg tega je treba zdraviti tudi vse družinske, torej gensko pogojene hiperlipidemije. Pri teh se zvišanje holesterola pojavi že v otroštvu in zdravimo otroke od šestega do osmega leta starosti naprej.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije