PRAVOČASNO K ZDRAVNIKU

Nezaceljene rane ozdravi laser

Kronična rana nastane po poškodbi ali se odpre sama od sebe; najboljša preventiva je pravočasen obisk zdravnika.
Fotografija: Asist. mag. Matej Makovec, dr. med., iz Ambulante za krčne žile in žilno kirurgijo v Diagnostičnem centru Murgle FOTO: osebni arhiv
Odpri galerijo
Asist. mag. Matej Makovec, dr. med., iz Ambulante za krčne žile in žilno kirurgijo v Diagnostičnem centru Murgle FOTO: osebni arhiv

Kronična rana je tista, ki se ne zaceli v dveh mesecih. Lahko nastane zaradi poškodbe ali pa se odpre sama od sebe. V kar 80 odstotkih je vzrok prizadeto žilje, najpogosteje na nogah, prav na goleni, lahko pa jo povzroči katero drugo obolenje kože ali celotnega organizma, kot je revmatoidno obolenje. Sama po sebi ne ogroža življenja in ni nevarna, sploh če jo pozdravimo in zacelimo. Lahko pa prepreči operativni poseg za izboljšanje zdravstvenega stanja, pri katerem je potrebna vsaditev umetnega materiala v telo. Podatki kažejo, da ima danes približno en odstotek populacije vsaj enkrat v življenju kronično rano.

Sodobne obloge za celjenje

Kot pravi asist. mag. Matej Makovec, dr. med., iz Ambulante za krčne žile in žilno kirurgijo v Diagnostičnem centru Murgle, zdrav organizem rano zaceli sam, določena obolenja pa mu to preprečujejo. To so lahko motnje v žilju, krvi, presnovi, odporne bakterije v rani in drugi vzroki.

Zdrav organizem bi moral rano sam zaceliti, če je ne, jo je treba zdraviti, tudi operirati. FOTO: Guliver/Getty Images
Zdrav organizem bi moral rano sam zaceliti, če je ne, jo je treba zdraviti, tudi operirati. FOTO: Guliver/Getty Images

Če imamo kronično rano, je pri njeni oskrbi in zdravljenju najbolj pomembno, da se ravnamo po navodilih zdravstvenih strokovnjakov, pravi sogovornik. »Oceno in strategijo zdravljenja kronične rane naredi zdravnik. Vmesna prevezovanja na domu lahko opravi tudi patronažna sestra po zdravnikovih navodilih.«


Medtem ko so se včasih kronične rane prevezovale z zloženci, raztopinami in povoji, imamo danes moderne obloge, ki ustvarjajo ugodne razmere za celjenje. Treba je nadzirati potek celjenja in nameščati ustrezne obloge, ki delujejo na določeno fazo celjenja. Nekatere učinkovito čistijo obilen izloček, druge pospešujejo granulacijo, tretje omogočajo hitro epitelizacijo, pove sogovornik in doda, da se, če obloge ne pomagajo oziroma se kronična rana slabša, odločijo za nadaljnje zdravljenje. »O tipu posega na prizadetem žilju ob kronični rani se zdravnik odloči glede na stanje rane, ultrazvočni izvid in morebitne bolnikove pridružene bolezni. Na voljo so klasični operativni poseg, laserski poseg, operacija z radiofrekvenčno ablacijo in sklerozacija. Če je le mogoče, se izvede laserski poseg, ki je za bolnika z dolgotrajno rano varen in daje dobre rezultate.«

Kronična rana in poletje

Dolgotrajne kronične rane, ki so posledica prizadetih ven, imenujemo venski ulkusi in so napredovala oblika bolezni ven, to je kroničnega venskega popuščanja. Lažja oblika so krčne žile. In prav poleti se v vročini marsikomu slabo celijo rane. Nemalokrat se taka nezaceljena rana spremeni v kronično. Na vprašanje, kako za kronično rano skrbimo čez poletje, ko so temperature višje, da se vse skupaj še bolj ne zakomplicira, specialist kirurg Makovec odgovarja: »Za bolnike s kronično rano naj bo poletje predvsem priložnost. Aktivacija mišične črpalke, ki jo imamo v goleni, pospešuje pretok krvi in pospešuje celjenje kronične rane. Mišično črpalko aktiviramo z daljšimi sprehodi, seveda kolikor nam telesna zmogljivost dopušča. Sprehodi naj bodo redni in načrtovani, najbolje dvakrat na dan, zjutraj, ko še ni tako vroče, in zvečer, ko vročina že popusti.«

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas