HUDI ZAOSTANKI

Naj družinski zdravnik dr. Željko Pleša: Veliko reši že pogovor

Naj družinski zdravnik dr. Željko Pleša opozarja na hude zaostanke med epidemijo covida.
Fotografija: Specialist splošne medicine Željko Pleša Foto: Aleš Beno
Odpri galerijo
Specialist splošne medicine Željko Pleša Foto: Aleš Beno

Dr. Željko Pleša je eden najbolj priljubljenih družinskih zdravnikov v Sloveniji. 61-letni specialist splošne medicine je po rodu Hrvat, že 18 let dela v Sloveniji. Zadnja leta je zaposlen v Zdravstvenem centru Aristotel v Krškem.

V akciji Moj zdravnik 2021 je bil izbran za naj družinskega zdravnika. Foto: Jure Makovec
V akciji Moj zdravnik 2021 je bil izbran za naj družinskega zdravnika. Foto: Jure Makovec

Z ženo živita v vasi Rigonce ob Sotli, sicer pa prihaja iz vasi Harmica na nasprotni strani reke. Znan je kot dober diagnostik, zaradi njegove srčnosti in predanosti poklicu pa ga imajo pacienti zelo radi: izbran je bil za naj družinskega zdravnika 2021.

Družinski zdravniki ste med najbolj obremenjenimi v našem javnem zdravstvenem sistemu. Kako vam uspeva, da vaši pacienti nimajo občutka, da jih obravnavate kot po tekočem traku?

Res je, pritisk pacientov je zelo velik in časovne omejitve so zelo hude. V povprečju imam po 60–70 obravnav na dan, dvakrat na teden tudi po 100. Kot mladi zdravnik sem imel veliko volje in entuziazma, zdaj, pri mojih letih, pa rešujejo izkušnje. Po toliko kilometrine sem se navadil na ta način dela. Veliko se da rešiti že z dobrim sistemom naročanja, poleg tega si vedno pustimo nekaj časa za nenaročene nujne primere.

Znani ste kot dober diagnostik, a za to je treba imeti dovolj časa. Pri katerih resnih boleznih lahko zdravnik sicer najpogosteje spregleda bolezenske znake?

Na prvem mestu so žal največkrat spregledana rakava obolenja. Sam se zelo trudim, da se poglobim v vsakega pacienta, da ga poslušam in opazujem že takoj, ko pride skozi vrata.

V vseh letih dela sem ugotovil, da je 120 odstotkov možnosti, da je kaj res zelo narobe, če k meni pride nekdo, ki ga sicer ne vidim pogosto. Takšnega je treba vzeti zelo resno in ga dobro poslušati, tudi kaj vprašati in poskušati izvleči iz njega, če sam ne pove. V medicini se natanko ve, kakšne težave nastopijo v določenih življenjskih obdobjih. Starejši ljudje, na primer, težko povedo, da imajo težave pri uriniranju in da morajo ponoči trikrat na stranišče, zato jih je treba takšne stvari vedno vprašati. Veliko je spregledanih rakov prostate in pri ženskah rakov dojke. Če ne povedo sami, jih je treba vprašati tudi o utrujenosti in morebitnih krvavitvah. Pozoren sem tudi na paciente, ki mi povedo milijon reči, a ne tako pomembnih, potem pa že vstanejo in skoraj gredo, ko mi po tiho povedo še nekaj ... Tudi ta »še nekaj« je velikokrat znak resne bolezni. Paciente je velikokrat strah ali sram, mnogi neradi govorijo o zdravstvenih težavah, mnogi čutijo, da je nekaj narobe, pa ne vedo, kako bi povedali.

Še posebno je na slabše zdravstveno stanje ljudi vplival covid-19. Kako velik je bil vpliv?

To obdobje je bilo zelo težko tako zame osebno kot zame kot zdravnika. Zaradi praktično nedostopnega zdravstvenega sistema so se pokazale resnično hude posledice. V našem zdravstvenem centru smo bili sicer ves čas dostopni za vse, ki so potrebovali pomoč, vendar so mnogi prihajali le takrat, ko je bilo res nujno. Zdravljenje nekaterih bolezni se je upočasnilo, preventiva pa je popolnoma izginila, ob tem, da je ta najbolj pomembna za splošno zdravje ljudi.

Zdaj ko je vse že bolj umirjeno, opažamo, da so posledice zelo hude. K nam pridejo pacienti z močno razširjenimi karcinomi, nekateri imajo na listu napisanih po deset glavnih težav, ki so se jim nakopičile v zadnjih dveh letih, ko niso obiskali zdravnika. K temu naj dodam še zelo veliko psihičnih težav, ki tarejo ljudi. Zato zdravniki zdaj delamo s polno paro, da bomo nadoknadili, kar je bilo zamujeno. Da bomo prišli na zeleno vejo, bomo potrebovali vsaj dve leti!

Kako pa vi ravnate, da si po vseh naporih odpočijete, da ne pregorite? Menda nimate mobilnega telefona ...

Res je, nimam ga, in tudi uro sem že pred leti snel z roke. Mene po službi rešuje edino popolni odklop. To pomeni, da ko se vrata ambulante za mano zaprejo, nočem nobenih negativnih novic s televizije ali drugih ekranov, ampak se trudim čim več gibati v naravi, kar je lahko tudi košnja okoli hiše, berem knjige ali poslušam glasbo. To svetujem tudi vsem ljudem, torej čim večji odklop, vendar ne tako, da bi se po delovnih obveznostih le še zvalili na kavč ali pred televizijo, ampak je priporočljiva fizična aktivnost.

Zakaj mislite, da so vas izbrali za naj družinskega zdravnika?

Rekel bom, da gre za obojestransko ljubezen. Svoje paciente imam zares rad in mislim, da to čutijo in mi vračajo. Ko sem prišel s Hrvaške, nisem pričakoval, da bo tako in da me bodo tako lepo sprejeli. Vedno ko nekdo pride v mojo ambulanto, ga obravnavam enakovredno, kot človeka, se vživim vanj in ga poskušam razumeti. Prav neverjetno je, kako veliko se da rešiti s pogovorom, nasmehom in prijazno besedo.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije