TEGOBE
Na nas poleti ne preži le novi koronavirus
Vroče mesece marsikomu zagreni viroza, zaradi katere obležimo za več dni in se lahko pod nosom obrišemo za počitnice.
Odpri galerijo
Največkrat jo skupijo najmlajši. Fotografije: getty images
V strahu pred okužbo z novim koronavirusom pozabljamo, da nas poleti lahko ogrožajo še številne druge tegobe. Te se pogosto ne razlikujejo od znakov covida-19, a velja poudariti, da le opravljeni test in posvet z zdravnikom lahko točno opredelita, kateri virus si nas je izbral in kako ukrepati.
Najpogostejše so okužbe z rotavirusi in norovirusi, ki povzročajo predvsem črevesne težave, pa adenovirusi, ki povzročajo vnetja zgornjih dihal, torej nahod in vnetje žrela, in spodnjih dihal, denimo akutni bronhitis, bronhiolitis in celo pljučnico, pa tudi vnetje očesnih veznic, prebavil in sečil. Zelo pogosti so enterovirusi, ki prinesejo povišano telesno temperaturo in prebavne motnje, lahko tudi drisko in bruhanje.
Vsi se prenašajo kapljično, prek umazanih rok in površin, s kašljanjem in kihanjem, prek okuženega blata, sline in nosne sluzi, torej je jasno, da je dosledna higiena ključni ukrep pri preprečevanju tegob, sploh ko smo na dopustu na tujem, kjer so vsakršne zdravstvene težave še toliko neprijetnejše. Največkrat zbolijo otroci, a odrasli nismo nikakršna izjema; večina viroz sicer izzveni v nekaj dneh, vendar nikakor ne brez nelagodja in seveda pokvarjenega užitka, če smo na počitnicah: povišana telesna temperatura lahko doseže tudi 40 stopinj, spremljajo pa jo lahko glavobol, kašelj, nahod, bolečine v žrelu, mišicah in trebuhu, pojavita pa se lahko tudi bruhanje in driska.
Običajno si lahko pomagamo sami, tako da nadomeščamo izgubljeno tekočino z vodo, lahko juho in nesladkanimi čaji, ki pomirjajo želodec; uživamo prehrano, bogato z vitamini in minerali. Ob hujših simptomih, sploh če ima bolnik pridružene bolezni, poiščimo zdravniško pomoč, zato ne pozabimo na pravočasno ureditev zdravstvenega zavarovanja, če potujemo na tuje.
Zaradi pomanjkljive higiene se ravno med oddihom rado zaplete, zato ne pozabimo na redno umivanje rok pred jedjo, po uporabi stranišča in po druženju, sploh če smo se zadrževali v prostoru, kjer je bilo veliko ljudi. Če zares nimamo dostopa do tekoče vode in mila, uporabimo razkužilo ali vlažne robčke, a to naj se zgodi le izjemoma! Temeljito peremo sadje in zelenjavo, sploh tiste plodove, ki jih bomo zaužili sveže. Vsa pokvarljiva živila shranjujemo v hladilniku in jih po potrebi pred uporabo prekuhamo ali drugače toplotno obdelamo.
Hrane ne pogrevamo večkrat! Previdni smo predvsem pri uživanju poulične prehrane: te se ne dotikamo, če nismo trdno prepričani o neoporečnosti! Če ne gre drugače, preskočimo na obrok in počakamo na varnejšo izbiro. Ne pozabimo na pitje zadostnih količin tekočine, če voda iz pipe ni pitna, poskrbimo za ustekleničeno.
Za preprečevanje okužb smo previdni tudi pri izbiri oblačil: ta prilagajamo temperaturi, ne nazadnje se lahko shladi tudi sredi poletja, pogosto pa nam jo zagodejo prenizke temperature v klimatiziranih prostorih, v katere vstopamo pregreti in prepoteni. Velikokrat tudi sami pretiravamo z ohlajanjem, predvsem avtomobila, pozabljamo pač, da se organizem ne zmore tako hitro prilagajati na tako izrazite spremembe. In še, klimatske naprave (ki morajo biti redno in ustrezno vzdrževane!) izsušujejo prostor in spodbujajo dehidracijo, zato telo zalagajmo z dovolj tekočine.
Viroze, pa čeprav pri okrevanju največkrat ne potrebujemo posebne zdravniške obravnave, nas lahko z nadležnimi simptomi za več dni priklenejo za posteljo in nam pokvarijo oddih, zato se zares splača redno skrbeti za odpornost, ki jo krepimo z uravnoteženo prehrano, rednim gibanjem, izogibanjem stresu in kakovostnim spancem.
Največkrat zbolijo otroci
Najpogostejše so okužbe z rotavirusi in norovirusi, ki povzročajo predvsem črevesne težave, pa adenovirusi, ki povzročajo vnetja zgornjih dihal, torej nahod in vnetje žrela, in spodnjih dihal, denimo akutni bronhitis, bronhiolitis in celo pljučnico, pa tudi vnetje očesnih veznic, prebavil in sečil. Zelo pogosti so enterovirusi, ki prinesejo povišano telesno temperaturo in prebavne motnje, lahko tudi drisko in bruhanje.
Pogosto si jo zagodemo sami, denimo, s pretiranim ohlajanjem.
Vsi se prenašajo kapljično, prek umazanih rok in površin, s kašljanjem in kihanjem, prek okuženega blata, sline in nosne sluzi, torej je jasno, da je dosledna higiena ključni ukrep pri preprečevanju tegob, sploh ko smo na dopustu na tujem, kjer so vsakršne zdravstvene težave še toliko neprijetnejše. Največkrat zbolijo otroci, a odrasli nismo nikakršna izjema; večina viroz sicer izzveni v nekaj dneh, vendar nikakor ne brez nelagodja in seveda pokvarjenega užitka, če smo na počitnicah: povišana telesna temperatura lahko doseže tudi 40 stopinj, spremljajo pa jo lahko glavobol, kašelj, nahod, bolečine v žrelu, mišicah in trebuhu, pojavita pa se lahko tudi bruhanje in driska.
Kdaj k zdravniku?Pri blagem vnetju žrela si lahko pomagamo z naravnimi pripravki, denimo s čajem iz žajblja, ki ga grgramo, kapljicami propolisa, timijanovim poparkom s kamilico, inhalacijami z evkaliptusom; nekateri prisegajo na grgranje pripravka iz limone, ingverja in kadulje. Pijemo veliko tekočine. Če težave ne izzvenijo v nekaj dneh in kadar je žrelo zelo boleče in vneto, sploh če nas bremeni še povišana telesna temperatura, ne omahujemo z obiskom pri zdravniku.
Običajno si lahko pomagamo sami, tako da nadomeščamo izgubljeno tekočino z vodo, lahko juho in nesladkanimi čaji, ki pomirjajo želodec; uživamo prehrano, bogato z vitamini in minerali. Ob hujših simptomih, sploh če ima bolnik pridružene bolezni, poiščimo zdravniško pomoč, zato ne pozabimo na pravočasno ureditev zdravstvenega zavarovanja, če potujemo na tuje.
Dosledna higiena
Zaradi pomanjkljive higiene se ravno med oddihom rado zaplete, zato ne pozabimo na redno umivanje rok pred jedjo, po uporabi stranišča in po druženju, sploh če smo se zadrževali v prostoru, kjer je bilo veliko ljudi. Če zares nimamo dostopa do tekoče vode in mila, uporabimo razkužilo ali vlažne robčke, a to naj se zgodi le izjemoma! Temeljito peremo sadje in zelenjavo, sploh tiste plodove, ki jih bomo zaužili sveže. Vsa pokvarljiva živila shranjujemo v hladilniku in jih po potrebi pred uporabo prekuhamo ali drugače toplotno obdelamo.
Hrane ne pogrevamo večkrat! Previdni smo predvsem pri uživanju poulične prehrane: te se ne dotikamo, če nismo trdno prepričani o neoporečnosti! Če ne gre drugače, preskočimo na obrok in počakamo na varnejšo izbiro. Ne pozabimo na pitje zadostnih količin tekočine, če voda iz pipe ni pitna, poskrbimo za ustekleničeno.
Za preprečevanje okužb smo previdni tudi pri izbiri oblačil: ta prilagajamo temperaturi, ne nazadnje se lahko shladi tudi sredi poletja, pogosto pa nam jo zagodejo prenizke temperature v klimatiziranih prostorih, v katere vstopamo pregreti in prepoteni. Velikokrat tudi sami pretiravamo z ohlajanjem, predvsem avtomobila, pozabljamo pač, da se organizem ne zmore tako hitro prilagajati na tako izrazite spremembe. In še, klimatske naprave (ki morajo biti redno in ustrezno vzdrževane!) izsušujejo prostor in spodbujajo dehidracijo, zato telo zalagajmo z dovolj tekočine.
Veliko zapletov lahko povzročijo klimatske naprave.
Viroze, pa čeprav pri okrevanju največkrat ne potrebujemo posebne zdravniške obravnave, nas lahko z nadležnimi simptomi za več dni priklenejo za posteljo in nam pokvarijo oddih, zato se zares splača redno skrbeti za odpornost, ki jo krepimo z uravnoteženo prehrano, rednim gibanjem, izogibanjem stresu in kakovostnim spancem.
