Mladi postajajo vse bolj debeli in bolni

Po zadnjih izračunih strokovnjakov bo do leta 2030 kar 254 milijonov najstnikov in otrok debelih, torej bo njihov indeks telesne mase presegal zastrašujočo oznako 30. Pri svetovnem združenju za boj proti debelosti (World Obesity Federation, WOF) so analizirali podatke iz 191 držav in z zadnjimi ugotovitvami znova potrdili največje strahove: da bo debelost nedvomno eden največjih zdravstvenih izzivov prihodnjih desetletij, za zdaj pa je upanje, da bi zmogli val debelosti v najbolj kritičnih državah zajeziti, zelo skromno.

Na vrhu Kitajska, Indija in ZDA

Najslabše kaže Kitajski, kjer naj bi se z debelostjo čez deset let spopadalo kar 61,9 milijona otrok in mladostnikov, starih od pet do devetnajst let, na drugem mestu pa je Indija, kjer naj bi bilo takšnih 27,4 milijona. Tretje so ZDA s 16,9 milijona. Avtorji raziskave, pri kateri so sodelovali strokovnjaki iz petdesetih držav sveta, poudarjajo, da so med vodilnimi vzroki za zastrašujoče podatke hitra prehrana in gazirane pijače, dolgotrajno sedenje pred zasloni in občutno premalo gibanja, za kar sta krivi dostopnost motoriziranega prevoza in uporaba tega tudi takrat, ko ni nujno potreben in bi bila mogoča hoja ali kolesarjenje.

Vlade posameznih držav si preprosto ne prizadevajo dovolj, da bi poskušale ustaviti pretečo tegobo, ki s seboj prinaša nepredstavljive posledice tako za zdravje posameznikov ter družbe in stabilnost zdravstvenega sistema. Debelost namreč prinaša občutno povečano tveganje za povišan krvni pritisk in holesterol, kar verižno povzroča dodatne težave; prevelika teža je ovira za dihanje, kosti in sklepe, občutno se poveča tudi dovzetnost za sladkorno bolezen tipa 2. Prinaša tudi čustvene težave, nižjo stopnjo zadovoljstva v odraslem življenju in krajšo življenjsko dobo, še opozarjajo strokovnjaki, številne države, predvsem manj razvite, pa se ne bodo zmogle spopasti z vsemi izzivi, ki jih bo prinesel očitno neobvladljiv val.

Vse več sladkornih bolnikov

Po podatkih WOF bo že do prihodnjega leta kar 158 milijonov otrok in mladostnikov predebelih. Do leta 2025 jih bo že 206, do leta 2030 pa kar 254 milijonov, kot rečeno, bo najhujši udarec doživela Kitajska: v prihodnjem desetletju bo kar 32 odstotkov pet- do devetletnikov predebelih in 21,8 odstotka deset- do devetnajstletnikov, med deseterico z najslabšimi napovedmi pa so se uvrstile še Indonezija, Brazilija, Egipt, Mehika, Nigerija, Pakistan in Republika Južna Afrika. Z obstoječo politiko bo v Sloveniji do leta 2030 debelih 42.271 otrok, od tega 20,9 odstotka pet- do devetletnikov in 14,3 odstotka otrok in mladostnikov, starih od deset do devetnajst let.


Spomnimo, ob nedavnem dnevu sladkorne bolezni so strokovnjaki tudi v Sloveniji opozarjali na naraščajoče število obolelih za diabetesom, med katerimi je vse več mlajših. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji leta 2008 zdravila za zniževanje glukoze v krvi prejemalo okoli 84.000 ljudi, leta 2010 92.440 in leta 2018 že okoli 113.800. Skupno letno število prejemnikov se je v zadnjih letih povečalo za dva do tri odstotke, povprečno za okoli 2500 ljudi na leto. Ob domnevi, da je v Sloveniji med vsemi osebami s sladkorno boleznijo 20 odstotkov neodkritih, je možna tudi ocena, da pri nas živi najmanj 167.300 bolnikov s sladkorno. Tveganje, da nekdo zboli za diabetesom tipa 2 (ki ga ima več kot 90 odstotkov obolelih), se povečuje s starostjo in je povezano tudi z genetsko zasnovo, med dejavniki, na katere lahko vplivamo, pa je najpomembnejši prevelika telesna teža in s tem povezane manj zdrave odločitve pri prehranjevanju in gibanju.