NEVROLOŠKA MOTNJA
Migrena nas lahko onesposobi
Je kompleksna nevrološka motnja, ki se ji namenja premalo pozornosti in še vedno ni ustrezno diagnosticirana; bodimo pozorni na znake ter pravočasno poiščimo pomoč.
Odpri galerijo
Pogosti sprožilci so močna svetloba, utripajoča luč, glasen zvok. FOTO: Dirima/Getty Images
Migrena ni navaden glavobol, je kompleksna nevrološka motnja, ki zelo zaznamuje življenje ljudi, ki trpijo zaradi nje, prav tako njihove odnose s svojci, prijatelji, sodelavci. Vključuje ponavljajoče se napade zmerne do hude bolečine, ki je praviloma utripajoča, pogosto omejena le na eno stran glave in je lahko povezana s slabostjo, bruhanjem in povečano občutljivostjo za svetlobo, zvoke ter vonjave.
Pred napadom glavobola in po njem se pojavljajo motnje razpoloženja – predvsem depresija –, koncentracije in utrujenost. Povezana je s psihološko stisko, invalidnostjo, zmanjšano kakovostjo življenja in tudi finančnim bremenom. Ima močan in omejujoč učinek na posameznika ter njegovo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog, so ugotovitve raziskave, ki sta jo Evropska zveza za migreno in glavobole ter družba Novartis izvedli med več kot 11.000 ljudmi iz 31 držav, ki imajo vsaj štiri dni migrene na mesec. Izsledki so pokazali, da zniža delovno produktivnost za približno polovico. V zadnjem mesecu pred raziskavo je 60 odstotkov zaposlenih anketirancev zaradi migrene zamudilo skoraj ves delovni teden (4,6 dneva). Kljub hudemu vplivu migrene na njihovo delo in življenje so povedali, da čeprav večina delodajalcev (63 odstotkov) ve za njihovo težavo, jim je le 18 odstotkov ponudilo oporo.
»Čeprav deluje kot nevidna bolezen, je drugi vodilni nevrološki vzrok za leta, preživeta z invalidnostjo. Namenja se ji premalo pozornosti in še vedno ni ustrezno diagnosticirana, čeprav v Evropski uniji po ocenah ustvari stroške v višini 111 milijard evrov na leto. Je dedna možganska motnja z 12-odstotno globalno razširjenostjo, ki prizadene vse starostne skupine, vendar pretežno ženske,« je ob tem povedala prof. dr. Patricia Pozo Rosich, specialistka nevrologinja, vodja klinične enote za glavobole in kraniofacialne bolečine v Univerzitetni bolnišnici Vall d'Hebron v Barceloni.
Čeprav je pogostejša, kot so sladkorna bolezen, epilepsija in astma skupaj, je še vedno zelo slabo prepoznana. Zato strokovnjaki pozivajo osebe, ki imajo migreno, predvsem tiste s hudimi napadi več dni v mesecu, naj obiščejo nevrologa in se posvetujejo o možnosti zdravljenja. Nove terapije namreč učinkovito zavirajo tako imenovani receptor CGRP, ki igra eno od ključnih vlog pri razvoju simptomov.
Kljub vse večjemu poznavanju pa je še vedno povezana s stigmo, zato je ozaveščanje izjemno pomembno, poudarjajo nevrologi. Številni pravijo, da si bližnji in sodelavci njihovo migreno pogosto predstavljajo kot le nekoliko močnejši glavobol, in ne razumejo, zakaj ne morejo opraviti svojih nalog. Dejstvo je, da migrena onesposablja ljudi za normalno življenje in aktivno delovanje in ima pomembne ekonomske posledice za bolnika in družbo. Onesposablja tudi na področju socialnega življenja. Praviloma imajo ljudje z migreno nižji dohodek in izobrazbo, več je tudi nezaposlenih, imajo slabšo kakovost življenja, še pravijo nevrologi in pozivajo ljudi, da so na znake migrene pozorni ter pravočasno poiščejo strokovno pomoč.
Sprožilci Napad lahko sprožijo hormonski dejavniki (menstruacija, ovulacija, puberteta, menopavza), prehrana (čokolada, sir, kava, oreški, mesni izdelki, alkohol), spremembe letnega časa, spalnega ritma, nadmorske višine ali zemljepisnega položaja. Pogosti dejavniki so senzorični dražljaji (močna svetloba, utripajoča luč, glasen zvok ali vonjave), tudi stres, ki ga povzročijo naporna dejavnost, smrt, selitev, izguba službe, prepir in sprostitev.
Pred napadom glavobola in po njem se pojavljajo motnje razpoloženja – predvsem depresija –, koncentracije in utrujenost. Povezana je s psihološko stisko, invalidnostjo, zmanjšano kakovostjo življenja in tudi finančnim bremenom. Ima močan in omejujoč učinek na posameznika ter njegovo sposobnost opravljanja vsakodnevnih nalog, so ugotovitve raziskave, ki sta jo Evropska zveza za migreno in glavobole ter družba Novartis izvedli med več kot 11.000 ljudmi iz 31 držav, ki imajo vsaj štiri dni migrene na mesec. Izsledki so pokazali, da zniža delovno produktivnost za približno polovico. V zadnjem mesecu pred raziskavo je 60 odstotkov zaposlenih anketirancev zaradi migrene zamudilo skoraj ves delovni teden (4,6 dneva). Kljub hudemu vplivu migrene na njihovo delo in življenje so povedali, da čeprav večina delodajalcev (63 odstotkov) ve za njihovo težavo, jim je le 18 odstotkov ponudilo oporo.
Slabo diagnosticirana
»Čeprav deluje kot nevidna bolezen, je drugi vodilni nevrološki vzrok za leta, preživeta z invalidnostjo. Namenja se ji premalo pozornosti in še vedno ni ustrezno diagnosticirana, čeprav v Evropski uniji po ocenah ustvari stroške v višini 111 milijard evrov na leto. Je dedna možganska motnja z 12-odstotno globalno razširjenostjo, ki prizadene vse starostne skupine, vendar pretežno ženske,« je ob tem povedala prof. dr. Patricia Pozo Rosich, specialistka nevrologinja, vodja klinične enote za glavobole in kraniofacialne bolečine v Univerzitetni bolnišnici Vall d'Hebron v Barceloni.
Napad lahko sprožita ovulacija in menstruacija. FOTO: Milanmarkovic/Getty Images
Čeprav je pogostejša, kot so sladkorna bolezen, epilepsija in astma skupaj, je še vedno zelo slabo prepoznana. Zato strokovnjaki pozivajo osebe, ki imajo migreno, predvsem tiste s hudimi napadi več dni v mesecu, naj obiščejo nevrologa in se posvetujejo o možnosti zdravljenja. Nove terapije namreč učinkovito zavirajo tako imenovani receptor CGRP, ki igra eno od ključnih vlog pri razvoju simptomov.
Prepoznajmo joObčasno pride, še preden nas glava začne zares boleti. Zato je dobro, da smo pozorni na znake, ki se lahko kažejo kot občutek bobnenja v glavi, bolečina na eni strani glave, občutek slabosti in siljenje na bruhanje, težave z vidom, motita nas svetloba in hrup. Znaki so tudi spremembe voha, jačanje bolečine, če se premikamo, občutek mravljincev v rokah in nogah, pa tudi ko glavobol traja dlje, vsaj tri ali štiri ure.
Kljub vse večjemu poznavanju pa je še vedno povezana s stigmo, zato je ozaveščanje izjemno pomembno, poudarjajo nevrologi. Številni pravijo, da si bližnji in sodelavci njihovo migreno pogosto predstavljajo kot le nekoliko močnejši glavobol, in ne razumejo, zakaj ne morejo opraviti svojih nalog. Dejstvo je, da migrena onesposablja ljudi za normalno življenje in aktivno delovanje in ima pomembne ekonomske posledice za bolnika in družbo. Onesposablja tudi na področju socialnega življenja. Praviloma imajo ljudje z migreno nižji dohodek in izobrazbo, več je tudi nezaposlenih, imajo slabšo kakovost življenja, še pravijo nevrologi in pozivajo ljudi, da so na znake migrene pozorni ter pravočasno poiščejo strokovno pomoč.
