ŽENSKE

Menopavza ni bolezen

V razvitem svetu se pojma menopavza drži slabšalen prizvok, kot bi ženske svojo življenjsko zgodbo že odigrale.
Fotografija: Težavam v zlatih letih se lahko izognemo ali jih vsaj omilimo – tudi s pomočjo hormonske terapije. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Težavam v zlatih letih se lahko izognemo ali jih vsaj omilimo – tudi s pomočjo hormonske terapije. FOTO: Guliver/Getty Images

V razvitem svetu se menopavza pojavi po 50. letu, v slabše razvitih deželah pa prej, okoli 47. leta. »To pomeni, da imajo ženske takrat pred seboj še tretjino življenja, od tega deset in več let delovnega obdobja,« poudarja prim. Lucija Vrabič Dežman, predsednica Slovenskega menopavznega društva, zaposlena v ZD Kranj. Prav zato je pomembno, da ženska to obdobje preživi kakovostno.
O menopavzi in hormonskem zdravljenju so spregovorili ginekolog dr. Marko Mlinarič, strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana profesor dr. Adolf Lukanovič, ginekologinja doc. dr. Branka Žegura Andrić in prim. Lucija Vrabič Dežman, predsednica Slovenskega menopavznega društva. FOTO: Tina Ramujkić
O menopavzi in hormonskem zdravljenju so spregovorili ginekolog dr. Marko Mlinarič, strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana profesor dr. Adolf Lukanovič, ginekologinja doc. dr. Branka Žegura Andrić in prim. Lucija Vrabič Dežman, predsednica Slovenskega menopavznega društva. FOTO: Tina Ramujkić

»Menopavza je še vedno tabu, premalo se o njej govori, premalo se o njej ve. Veliko je predsodkov, da morajo klimakterične težave preprosto pretrpeti; če je to uspelo njihovim materam in babicam, bo tudi njim. Vendar so današnje obremenitve petdesetletnic povsem drugačne, kot so jih imele prejšnje generacije žensk. Poznejše materinstvo, odgovorne službe, skrb za družino, preveč stresa in premalo časa zase, vse to položaj ob menopavzi dodatno zaplete. Menopavzne težave lahko zelo poslabšajo kakovost življenja, kar pa je dandanes povsem nepotrebno,« opozarja.
 

Slabo informirane


Ženske o menopavzi ne vemo dovolj. To je, je povedal dr. Marko Mlinarič iz Zasebne ginekološke ambulante Marko Mlinarič iz Zagorja ob Savi, po eni strani povezano z dejstvom, da je medicina razdrobljena in različno problematiko menopavze obravnavajo različni specialisti, kar otežuje spremljanje razvoja in novosti na vseh področjih, po drugi strani pa s tem, da prave informacije ne pridejo do pacientk. Informacije, ki jih imajo, so slabe, pogosto prisluhnejo nestrokovnim mnenjem, s čimer tvegajo nepotrebne zaplete. Pojasnil je, da je stroka pred kratkim sprejela nova priporočila v menopavzni medicini.


»Nove smernice poudarjajo individualno obravnavo in svetovanje, zdravljenje pa mora biti prilagojeno ženskinim potrebam in željam ter skladno s pravili medicinske stroke,« je povzel ginekolog. V skladu s strokovnimi smernicami je pripravljen tudi (strokovno pregledan!) vodnik Menopavza, ki ga je izdalo Slovensko menopavzalno društvo in ga bo mogoče dobiti v zdravstvenih ustanovah.
 

Proč z bioidentičnimi hormoni


Strah pred zdravljenem s hormoni je po mnenju dr. Mlinariča odveč. »Veliko škode so naredile bombastične novice o škodljivosti hormonskega zdravljenja; razcepile so laično in strokovno javnost. Ženske so se ustrašile in zdravljenje so prenehale prav tiste, ki bi ga najbolj potrebovale.


Številne so nasedle propagandi o bioidentičnih hormonih kot naravnih, edinih pravih za njihove težave, saj svetovni splet seže tudi k nam in ameriški marketinški prijemi so tudi pri nas padli na plodna tla. Vendar to žal ni prava pot, saj ne gre za preskušena zdravila, ampak za nepreverjene pripravke brez ustreznih kontrol učinkovitosti in varnosti,« poudarja prim. Vrabič.
 

Individualen pristop


Kot poudarja doc. dr. Branka Žegura Andrić, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, s Klinike za ginekologijo in perinatologijo v UKC Maribor, je pri hormonski terapiji za ženske v menopavzi najpomembnejša individualna obravnava pacientke. Hormonska terapija deluje na večino simptomov menopavze, pomembno pa je, da jo začnemo ob pravem času.

Po besedah Žegura Andrićeve je to med 50. in 60. letom. Poudarila je, da med zdravniki in uporabnicami prevladuje napačno prepričanje o škodljivosti jemanja hormonske terapije za odpravo menopavznih težav. Izsledki te in novih študij so kristalno jasni: zaradi hormonskega zdravljenja se tveganje za raka dojke ne poveča oziroma se šele po petih letih jemanja, a je tveganje nizko (manj kot en dodaten rak dojke za 1000 let uporabe), pri monoterapiji z estrogeni pa je tveganje za raka dojke celo manjše kot pri neuporabnicah hormonskega zdravljenja, je pojasnila. Hormonska terapija lahko vodi v trombembolične zaplete, vendar je to odvisno od vrste hormonske terapije.


Pri transdermalni uporabi hormonskega zdravljenja se izognemo prvemu prehodu skozi jetra, odmerki estrogena so nižji, hkrati pa je manj neželenih učinkov. »Če peroralno hormonsko zdravljenje poveča tveganje za vensko trombembolijo (VTE) za trikrat, ga transdermalno ne poveča,« je izpostavila. Tudi hormonska terapija v obliki pršila, obliža, kreme (pri nas na voljo samo v pršilu) se izogne prvemu prehodu skozi jetra, zato so nižji odmerki estrogena in manj je neželenih učinkov.
 

Najprej z naravo


Profesor dr. Adolf Lukanovič, dr. med., specialist ginekologije in strokovni direktor Ginekološke klinike UKC Ljubljana, je poudaril, da menopavza ne sme biti stigmatizirana kot bolezensko stanje. »Ženske naj prej razmislijo o preventivnih programih,« je poudaril. S sproščanjem in različnimi tehnikami iz vzhodnoazijske kulture, z ohranjanjem primerne telesne teže, z rednim gibanjem in izogibanjem cigaretam in alkoholu lahko za svoje zdravje in dobro počutje ogromno naredijo. Strokovnjaki so omenili grozdnato svetilko, zeliščni pripravki iz nje blažijo zlasti razpoloženjsko nihanje in vročinske valove. 

Preberite še:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije