Maska ščiti pred alergijo
Se tudi vam že pošteno solzijo oči, pa tudi iz nosu kar ne neha teči? Kihate, pa čeprav niste prehlajeni? Zanesljivo ste med nesrečniki, ki jih vsako pomlad, morda pa že ob koncu zime, doletijo znaki senenega nahoda, alergije na cvetni prah.
Nekateri izkusijo tudi glavobol, utrujenost, splošno slabo počutje in razdražljivost, alergijski rinitis, ki je že sam po sebi velik zalogaj in zelo nadležna tegoba, pa se pogosteje pojavlja pri tistih, ki trpijo za drugimi alergijskimi obolenji ali astmo. Poudariti velja še, da se pojavnost senenega nahoda povečuje tako pri otrocih kot pri odraslih, danes je že okoli 30-odstotna, kar pomeni, da greni vsakdanjik skoraj tretjini prebivalstva! Alergija na cvetni prah oziroma pelode trav, zeli, žit, dreves ali grmovnic mnogim ovira preživljanje časa na prostem, in to več mesecev v letu, lahko celo zmanjšuje delovno storilnost in preprečuje fizična opravila.
Kaj nam nagaja
Od februarja do maja cvetijo navadna leska, črna jelka in jelša, ki lahko povzročajo težave tistim, ki so alergični na njihov cvetni prah. Od februarja do aprila cvetita vrba in brest, od aprila do maja pa breza in hrast. Od maja do junija cvetijo različne trave, travniški lisičji rep, travniška latovka, pasja trava, visoka pahovka, žita in travniški mačji rep. Od maja do oktobra cveti še krišina, od junija do julija pa lipa. Od junija do avgusta cveti tudi pelin, od julija do septembra pa navadni pelin in koprivovke. Od julija do oktobra cvetijo kislice in od avgusta do oktobra pelinolistna ambrozija.
Smiselno testiranje
Najpomembnejši ukrep pri spopadanju s senenim nahodom je izogibanje povzročiteljem, ki jih imenujemo alergeni. S fiziološko raztopino nos izpiramo večkrat na dan, pomagamo pa si lahko tudi z različnimi zdravili. A pozor, nikoli več kot nekaj dni zapovrstjo brez posveta z zdravnikom! Pomagajo tablete z antihistaminiki in dekongestivi v razpršilu za nos, vnetim očem pa lahko prijajo kapljice. Testiranje je smiselno, da zdravnik ugotovi, kateri alergeni povzročajo težave in se jim je zatorej pametno izogibati.
Splošni preventivni ukrepi so smiselni vso sicer zelo dolgo sezono cvetenja. Prostorov ne prezračujemo, ko je koncentracija cvetnega prahu največja, torej zjutraj, takrat se tudi zadržujemo v varni notranjosti doma. Gibanju na prostem se izogibamo v vetrovnem vremenu, v dežju ali takoj po njem pa si privoščimo sprehod več. Zaščitimo se lahko tudi z obrazno masko, teh imamo zaradi covidnih ukrepov zanesljivo še veliko v zalogi! Vrtnim opravilom, kot so okopavanje gredic, košnja in odstranjevanje plevela, se raje odpovemo. Po prihodu domov se preoblečemo in oprhamo, da s sebe speremo morebitne alergene. Opranega perila ne sušimo na prostem!
Pomagajo tablete z antihistaminiki in dekongestivi v razpršilu za nos, vnetim očem pa največkrat prijajo kapljice.
Pri alergijskem rinitisu je smiselno spremljati koledar cvetenja in dnevno napoved o obremenjenosti zraka s cvetnim prahom.
