OMEGA - 3

Krepijo imunski sistem

Maščobne kisline omega-3 so opevane kot varuhi srca in ožilja, telesu pa prinašajo še številne druge koristi
Fotografija: Včasih jih je smiselno dodajati. FOTO: Elizaveta Elesina/Getty Images
Odpri galerijo
Včasih jih je smiselno dodajati. FOTO: Elizaveta Elesina/Getty Images

Seznam dobrodejnih učinkov maščobnih kislin omega-3 je izjemno dolg, najbolj raziskano pa je njihovo delovanje na zdravje srca in ožilja. Stroka jim pripisuje tudi zelo pomembno vlogo pri krepitvi imunskega sistema ter ohranitvi možganskih funkcij, vplivajo tudi na rast mišic. Raziskave kažejo, da zavirajo strjevanje krvi in delujejo protivnetno.
 

Pomembne v nosečnosti


»Omega-3 so nenasičene maščobne kisline, ki so skupaj z omega-6 nujno potrebne za delovanje našega telesa,« pojasnjuje mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije.

Med živila, ki jih vsebujejo največ, štejemo ribja olja in ribe, laneno olje, orehe in sončnično olje. FOTO: Roxiller/Getty Images
Med živila, ki jih vsebujejo največ, štejemo ribja olja in ribe, laneno olje, orehe in sončnično olje. FOTO: Roxiller/Getty Images
»V organizem jih vnesemo s prehrano, saj jih telo ni zmožno proizvajati samo. Omega-3 delujejo protivnetno in antikoagulantno, ločimo pa tri različne vrste maščobnih kislin. Poznamo alfalinolensko kislino (ALK), ki je rastlinskega izvora in se pozneje pretvori v eikozapentaenojsko kislino (EPK), in dokozaheksaenojsko kislino (DHK). Ker je EPK in DHK v telesu manj kot ALK, je priporočljivo za zadosten vnos uživati veliko mastnih rib, kot so losos, sardele in tun, ki imajo visoko vsebnost EPK in DHK.« Maščobne kisline omega-3, kot rečeno, pomagajo ohranjati možganske funkcije, zato jim nekateri pripisujejo tudi sposobnost preprečevanja demence ter ohranjanja vitalnosti v starejšem življenjskem obdobju, stroka pa zadosten vnos EPK in DHK priporoča tudi nosečnicam, in sicer za ustrezen razvoj možganov in očesne mrežnice ploda.

»Priporočljiv dnevni vnos je približno od 250 mg do 500 mg, nosečnicam in doječim materam pa se priporoča še dodatnih 100–200 mg. Moram omeniti, da enotnih priporočil za uživanje omega-3 ni, a omenjene številke veljajo za optimalen približek potrebnega vnosa. Med živila, ki vsebujejo največ omenjenih kislin, štejemo ribja olja in ribe, laneno olje, orehe in sončnično olje. Čeprav so ribe najboljši vir, pa je treba opozoriti, da žal lahko vsebujejo tudi težke kovine, ki škodujejo zdravju, zato priporočam njihovo uživanje zmerno oziroma od dvakrat do trikrat na teden,« pojasnjuje sogovornica in našteje še nekaj najpogostejših znakov, ki opozarjajo na pomanjkanje maščobnih kislin omega-3: »Akne, oslabljen imunski sistem, hitro pridobivanje telesne teže, bolečine v sklepih, suha koža, stalno mrzle dlani in stopala, motnje pomnjenja, visok krvni tlak, motnje vida, hrapava in luskasta koža in dermatitis. Hujše ali dolgotrajno pomanjkanje lahko vodi tudi do bolezni srca in ožilja, hitrejšega staranja in pojava številnih kroničnih bolezni.«



Omega-3 lahko po posvetu s strokovnjakom uživamo tudi s prehranskimi dopolnili, ta so priporočljiva za vse, ki spadajo v ogrožene skupine, za zadosten vnos pa naj vsekakor poskrbijo nosečnice, doječe matere, bolniki z boleznimi srca in ožilja ter drugi kronični bolniki, še sklene predsednica Lekarniške zbornice Slovenije in opozori, da z vnosom nikakor ne gre pretiravati: »Čeprav so maščobne kisline omega-3 zelo pomembne in zdrave za naš organizem, jih je lahko ob pretirani uporabi v telesu preveč. Posledično lahko slabo vplivajo na imunski sistem, povzročajo lahko tudi zgago, slabost, drisko in neprijeten zadah.«

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije