ZOBJE
Ko skelijo zobje
Občutljivost zob povzročajo najrazličnejši dražljaji; vzroki zanjo so lahko zelo različni, včasih je dovolj že dotikanje nasprotnih zob.
Odpri galerijo
Zobje so lahko občutljivi za toplo in mrzlo. FOTO: Ryanking999/Getty Images
Občutljivost zob vsak dan povzročajo drugačni dražljaji. To so lahko zelo hladna ali vroča hrana in pijača, tudi sladkarije, mrzel veter, lahko pa že samo dotikanje zob z jezikom ali nasprotnih zob. Prav tako se občutljivi zobje ne pojavljajo zaradi enakih vzrokov pri starejših in mlajših ljudeh. Zobozdravniki navajajo, da imajo mlajši občutljive zobe po navadi zaradi dentina, pri starejših pa se pojavljajo občutljivi zobni vratovi.
Zobna sklenina je tista plast zoba, ki varuje zob pred najrazličnejšimi dražljaji, denimo kislim in sladkim ali pa toplotnimi, ko je zob občutljiv za vroče ali mrzlo. Kadar pa sklenina na določenemu delu zoba ne pokriva v celoti, lahko zob ob dražljaju zaskeli. Dentin, to je notranja zobovina, je namreč veliko mehkejši in prozornejši od sklenine in zato bolj občutljiv za dražljaje.
Občutljivost zob ni bolezen in zato je kot take zobozdravniki niti ne obravnavajo. Je simptom, ki lahko nakazuje začetno stopnjo kariesa, ali pa začetek umikanja dlesni od zobnega vratu in korenine, saj sklenina pokriva dentin le na zobni kroni in sega le rahlo pod dlesen. Zobozdravniki svetujejo, da ko začutimo takšno občutljivost ali nas zobje večkrat, četudi brez posebnega vzroka, skelijo, je vsekakor smiselno ukrepati in stopiti do zobozdravnika. Pa tudi sicer pri ustni higieni velja, da zobozdravnika obiščemo najmanj enkrat na leto in opravimo temeljit kontrolni pregled.
Le tako bo lahko ocenil, ali potrebujemo dodatne obiske, morebiti za odstranitev kariesa, ter zdravljenje drugih ustnih ali zobnih bolezni. Zaustavi lahko začetni karies, to je gnitje zob in ne nazadnje prepreči, da bi nam zobje odmrli. Tako nas lahko reši tudi nepotrebnih hudih bolečin in drugih zapletov. Pri občutljivih zobeh nam bo prav zobozdravnik lahko svetoval, kateri pripomočki bi bili najboljši za nas, da bi dosegli optimalno stopnjo ustne higiene.
Ne glede na to, kaj je vzrok zanjo, sami zmanjšati ali celo popolnoma odpraviti občutljivosti zob ne moremo. Lahko jo sicer za nekaj časa prekinemo, a se bo zagotovo znova pojavila, če ne bomo ukrepali pravočasno in pravilno. To ukrepanje pa pomeni, kot rečeno, obisk pri zobozdravniku in njegov nasvet, kako naj se s tem spopademo, morda z uporabo zobne paste za preobčutljive zobe, spremembo prehranskih navad in morebiti tudi izpiranje ust z vodo po uživanju kisle hrane, ali pa bo svetoval uporabo profesionalnih premazov, plombiranje in včasih tudi zdravljenje zob.
O težavah povejte zobozdravniku, ki bo zagotovo lahko pomagal. FOTO: Zinkevych/Getty Images
Zobna sklenina je tista plast zoba, ki varuje zob pred najrazličnejšimi dražljaji, denimo kislim in sladkim ali pa toplotnimi, ko je zob občutljiv za vroče ali mrzlo. Kadar pa sklenina na določenemu delu zoba ne pokriva v celoti, lahko zob ob dražljaju zaskeli. Dentin, to je notranja zobovina, je namreč veliko mehkejši in prozornejši od sklenine in zato bolj občutljiv za dražljaje.
To ni bolezen, je simptom
Občutljivost zob ni bolezen in zato je kot take zobozdravniki niti ne obravnavajo. Je simptom, ki lahko nakazuje začetno stopnjo kariesa, ali pa začetek umikanja dlesni od zobnega vratu in korenine, saj sklenina pokriva dentin le na zobni kroni in sega le rahlo pod dlesen. Zobozdravniki svetujejo, da ko začutimo takšno občutljivost ali nas zobje večkrat, četudi brez posebnega vzroka, skelijo, je vsekakor smiselno ukrepati in stopiti do zobozdravnika. Pa tudi sicer pri ustni higieni velja, da zobozdravnika obiščemo najmanj enkrat na leto in opravimo temeljit kontrolni pregled.
Ločimo dentinsko in pulpalno občutljivost zob, pojasnjujejo zobozdravniki. Dentinska se pojavi zaradi razgaljenega dentina, ki je sicer prekrit s sklenino ali koreninskim cementom in dlesnijo. Dentin je zelo občutljiv, saj ima veliko kanalčkov, ki so neposredno povezani s pulpo oziroma zobnim živcem. V njih so živčni končiči, ki se odzivajo na spremembe v okolju, kar se občuti kot bolečina. Pulpalna bolečina je reakcija zobnega živca na dražljaje iz okolja. Ta je običajno prisotna na enem zobu in je močnejša kot dentinska.
Le tako bo lahko ocenil, ali potrebujemo dodatne obiske, morebiti za odstranitev kariesa, ter zdravljenje drugih ustnih ali zobnih bolezni. Zaustavi lahko začetni karies, to je gnitje zob in ne nazadnje prepreči, da bi nam zobje odmrli. Tako nas lahko reši tudi nepotrebnih hudih bolečin in drugih zapletov. Pri občutljivih zobeh nam bo prav zobozdravnik lahko svetoval, kateri pripomočki bi bili najboljši za nas, da bi dosegli optimalno stopnjo ustne higiene.
Zobozdravnik nam bo morda svetoval uporabo profesionalnih premazov.
Ne glede na to, kaj je vzrok zanjo, sami zmanjšati ali celo popolnoma odpraviti občutljivosti zob ne moremo. Lahko jo sicer za nekaj časa prekinemo, a se bo zagotovo znova pojavila, če ne bomo ukrepali pravočasno in pravilno. To ukrepanje pa pomeni, kot rečeno, obisk pri zobozdravniku in njegov nasvet, kako naj se s tem spopademo, morda z uporabo zobne paste za preobčutljive zobe, spremembo prehranskih navad in morebiti tudi izpiranje ust z vodo po uživanju kisle hrane, ali pa bo svetoval uporabo profesionalnih premazov, plombiranje in včasih tudi zdravljenje zob.
