ZA ZDRAVJE

Ko čustva uidejo nadzoru

Nihanje razpoloženja občasno občuti vsak, problem nastane, kadar je tako pogosto in intenzivno, da vpliva na naše življenje.
Fotografija: Občasno je normalno. FOTO: Siphotography/Getty Images
Odpri galerijo
Občasno je normalno. FOTO: Siphotography/Getty Images

Nihanje razpoloženja je psihološkega izvora. Nenadna, izrazita sprememba počutja se lahko pojavi v določenih situacijah ali pa brez očitnega razloga. Na pojav tovrstnih čustvenih motenj vplivajo tudi nekatere poškodbe in bolezni. Hitro menjavo razpoloženja lahko povzročijo demenca, kap ali pretres možganov. Nihanje je lahko posledica nekaterih nevroloških stanj, na primer sladkorne bolezni, multiple skleroze, parkinsonove bolezni ali motenj v delovanju ščitnice. Neprespane novopečene mame ali pa osebe, ki jih muči nespečnost, imajo pogosto težave tudi s čustvenim nihanjem. Hitre prehode iz enega razpoloženja v drugega opazimo pri otrocih, večinoma gre za del čustvenega razvoja, v določenih primerih pa so lahko znak psihičnih ali še neopaženih siceršnjih učnih težav (na primer pri motnji pozornosti oz. ADHD).

Alergije ali nepravilna prehrana

Nihanje razpoloženja je pri nekaterih povezano s sezonskimi alergijami. Če ste alergični denimo na cvetni prah, se lahko zaradi preostalih neposrednih in posrednih simptomov alergije, kot so kihanje, solzne oči, srbenje ter utrujenost, pojavi tudi razpoloženjsko nihanje. Pri ljudeh, ki se zdravijo zaradi raznih duševnih motenj, kot je depresija, je nihanje razpoloženja lahko znak, da zdravila, ki jih jemljejo, niso primerna ali pa da je diagnoza, ki so jim jo postavili, napačna.

Ljudje, ki se neprimerno prehranjujejo ali ne jedo dovolj, lahko občutijo razpoloženjsko nihanje. Zagotovo ste že opazili sodelavca, ki je po prvi kavi ali malici povsem drugačne volje kot zgodaj zjutraj. Vzrok za njegovo slabo voljo je nemara pomanjkanje kofeina ali hipoglikemija oziroma nizka raven sladkorja v krvi. Tudi pri presnovnih boleznih, ko telo ne absorbira določenih hranil, lahko pride do nihanja razpoloženja.

Prva pomoč

Pri izrazitem nihanju razpoloženja, ki traja dlje, je nujen posvet z zdravnikom. Ta bo verjetno predpisal zdravila, ki spadajo med psihostabilizatorje, ter svetoval psihoterapijo, za učinkovito velja kognitivna vedenjska terapija.

Krive so lahko motnje v delovanju ščitnice. FOTO: Kerkez/Getty Images
Krive so lahko motnje v delovanju ščitnice. FOTO: Kerkez/Getty Images

Z manj izrazitim oziroma pogostim nihanjem razpoloženja boste lahko opravili sami. Prvi korak je odkrivanje sprožilcev sprememb. Razmislite, kje in kdaj se vam razpoloženje nenadoma spremeni. Vprašajte se, ali dovolj spite in katere okoliščine vam povzročajo stres.

Z nihanjem razpoloženja se boste lažje spopadali, če boste fizično dobro pripravljeni. Zdrav duh v zdravem telesu ni le floskula – ljudje, ki se redno dovolj gibljejo, so v skladu z rezultati številnih raziskav bolj zdravi psihično in fizično. Spremenite svoj način prehranjevanja. Jejte zdravo, lahko hrano in se izogibajte kofeinu in alkoholu. Če je v vašem življenju veliko stresa, se naučite tehnik za lažje spopadanje z njim. Poskrbite za dobro spanje z ustaljeno večerno rutino ter primernim spalnim prostorom, v katerem ni zaslonov, ki oddajajo modro svetlobo.

Tudi sezonske alergije lahko povzročijo čustveno nihanje. FOTO: Dragana991/Getty Images
Tudi sezonske alergije lahko povzročijo čustveno nihanje. FOTO: Dragana991/Getty Images

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije