NA ZDRAVJE

Klopa odstranimo s pinceto

Pred klopnim meningoencefalitisom se zaščitimo s cepljenjem; v trenutni situaciji, ko se cepimo tudi proti covidu-19, naj bi med obema cepljenjema preteklo vsaj tri tedne.
Fotografija: Odstranimo ga s pinceto. FOTO: Nataba/Getty Images
Odpri galerijo
Odstranimo ga s pinceto. FOTO: Nataba/Getty Images

V Sloveniji je klopni meningoencefalitis endemična bolezen: smo namreč prav v vrhu glede pojavnosti te bolezni v Evropi, vsako leto pri nas zboli okoli 250 ljudi. Med devetimi zdravstvenimi regijami je obolevnost največja na Gorenjskem in Koroškem, v ljubljanski zdravstveni regiji pa je letna obolevnost v zadnjem desetletju višja od slovenskega povprečja. »Okolje, v katerem živimo, je tudi življenjsko okolje klopov, prenašalcev nalezljivih bolezni, pri nas predvsem lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa,« pojasnjuje Katerina Bubnič Sotošek, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ljubljana Moste-Polje. »Klopi živijo pri tleh v gozdnati podrasti in grmičevju, v travi, na travnikih ob rekah in močvirjih. Pogosto so ob gozdnih stezah, na zaraščenih, neobdelanih površinah, najdemo jih tudi v mestnih parkih in celo na domačem vrtu. Klopi so dejavni od spomladi, ko se temperatura prsti dvigne na 5−7 °C, pa vse do novembra.«

Klopni meningoencefalitis povzroča virus, ki se na človeka največkrat prenese z ugrizom okuženega klopa, redkeje z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov okuženih živali. »Klopni meningoencefalitis je ena najhujših okužb osrednjega živčnega sistema, ki lahko poteka brez bolezenskih znakov. Pri tistih, pri katerih se razvije bolezen, se po inkubacijski dobi 7−14 dni pojavijo bolezenski znaki. Obolenje poteka v dveh fazah. Prvi, ki je podobna gripi, sledi premor. V drugi fazi pride do vnetja možganskih ovojnic in/ali možganskega tkiva. Bolezen zdravimo simptomatsko, saj zdravila ni. Smrten izid bolezni je redek, a več kot tretjini bolnikov pušča trajne posledice, kot so glavobol, utrujenost, motnje spomina in koncentracije, težave z govorom, depresija, ohromitev udov, tresenje prstov in jezika. Govorimo o postencefalitičnem sindromu, ki močno vpliva na kakovost življenja,« nadaljuje sogovornica in pristavlja, da so prvi znaki po ugrizu klopa, ki zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč, visoka vročina, močan glavobol, otrdel vrat, bolečine v vratu, vrtoglavica in slabost ter bruhanje, po naravno preboleli okužbi pa se razvije trajna zaščita pred ponovno simptomatsko okužbo.

Okužbe z boleznimi, ki jih prenašajo klopi, je smiselno preprečevati: z dolgimi in svetlimi oblačili, ko se zadržujemo v naravi, repelenti, pregledom celega telesa po vrnitvi domov, prhanjem in umivanjem las. Prisesane klope čim prej odstranimo s pinceto. Mesto ugriza umijemo z vodo in milom, razkužimo z alkoholom ter predel še nekaj tednov opazujemo, zaradi morebitnega pojava rdečine v obliki kolobarja, kar kaže na borelijsko okužbo. Pozorni moramo biti tudi na splošno stanje in počutje ter morebiten pojav simptomov klopnega meningoencefalitisa, pred katerim pa se lahko sicer najzanesljiveje zaščitimo s cepljenjem, še svetuje sogovornica: »Cepljenje proti KME priporočamo vsem osebam, ki živijo ali se gibljejo na endemskih območjih. Optimalno je, da se cepljenje nezaščitenih oseb začne v hladnejšem obdobju leta, torej v jesenskih in zimskih mesecih, ko klopi niso aktivni. Poživitveni odmerek lahko pacient prejme tudi v poletnem času. V trenutni epidemiološki situaciji, ko se cepimo tudi proti covidu-19, naj bi med obema cepljenjema preteklo vsaj tri tedne.« 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas