ALERGIJSKI RINITIS

Ključno je izogibanje alergenu

Cvetni prah najpogosteje povzroča težave zgornjim dihalom, torej vnetje nosne sluznice, ki se mu pogosto pridruži še alergijsko vnetje očesnih veznic in obnosnih sinusov. Najpogosteje zbolevajo mladi med 15. in 25. letom.
Fotografija: Narava se prebuja in cveti, a za mnoge je to čas mučnih simptomov in tegob.
FOTOgrafije: getty images
Odpri galerijo
Narava se prebuja in cveti, a za mnoge je to čas mučnih simptomov in tegob. FOTOgrafije: getty images

Tistim, ki nimamo mukotrpnih izkušenj s senenim nahodom, se zdi, da se je pomlad komaj dobro začela, saj so cvetovi vseh vrst vendarle šele zdaj začeli poganjati. Žal pa se alergenega cvetnega prahu mnogi zavedajo že od februarja.
Podnebne spremembe in vremenske razmere vplivajo na obremenjenost zraka s cvetnim prahom.
Podnebne spremembe in vremenske razmere vplivajo na obremenjenost zraka s cvetnim prahom.

V Sloveniji nam narava že v drugem mesecu leta postreže s cvetenjem leske in jelše, ponekod se to zgodi že konec januarja. Na Primorskem takrat pridobivajo moč ciprese. Obremenitev s cvetnim prahom je občutno večja konec marca in v aprilu, ko sta na vrhuncu breza in gaber, pa veliki jesen, katerega delo nadaljuje mali jesen, izkušeni pa povedo, da jim zelo veliko preglavic povzročajo trave, ki začenjajo cvetenje prav v teh dneh. To se bo stopnjevalo še maja in junija, takrat bo na Primorskem cvetela oljka. Poleti sta najvztrajnejša pelin in ambrozija, ki najbolj ogroža prebivalce severovzhoda države.

Poudariti velja, da je ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) primer tujerodne vrste, ki s sproščanjem cvetnega prahu z visokim alergenim potencialom podaljšuje sezono rinitisa v pozno poletje in jesen; botaniki omenjajo Pomurje kot prvi kraj trajnejšega pojavljanja rastline na poti razširjanja, ki se je začela najverjetneje po drugi svetovni vojni in še traja. Rastlina v času cvetenja v zrak sprošča velike količine cvetnega prahu z zmožnostjo prenosa z zračnimi tokovi tudi na večje razdalje, že 10 do 20 zrn v kubičnem metru zraka pa lahko sproži simptome alergijske bolezni. Oktobra in novembra narava praviloma miruje, a pozor, že decembra se lahko pojavijo prva zrna leske in napovedo začetek nove sezone cvetenja. In krog je sklenjen.​
 

Tesna povezava z astmo


Cvetni prah povzroča resne težave čedalje več ljudem, pogostost alergijskih bolezni se je v zahodnem svetu v zadnjih desetletjih namreč vztrajno povečevala, povezana pa je s spremembami življenjskega sloga in okolja, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). »V Evropi naj bi imelo 35 odstotkov populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni.
Ambrozija je tujerodna vrsta, ki s sproščanjem cvetnega prahu z visokim alergenim potencialom podaljšuje sezono rinitisa v pozno poletje in jesen.
Ambrozija je tujerodna vrsta, ki s sproščanjem cvetnega prahu z visokim alergenim potencialom podaljšuje sezono rinitisa v pozno poletje in jesen.

V preteklih letih se je povečevala predvsem pojavnost astme in alergijskega rinitisa, zdajšnje raziskave pa so potrdile povečanje prehranskih alergij,« povedo na NIJZ in pojasnjujejo, da na alergije poleg starosti, spola, genetskih dejavnikov in drugih vzrokov vpliva tudi izpostavljenost alergenom. »Alergeni, ki prizadenejo dihala, vstopajo v telo z vdihanim zrakom. Nekateri so prisotni v zraku vse leto, drugi le občasno, kot je na primer cvetni prah. Vse leto pa povzročajo težave pršice, plesni, epitelij in izločki živali, predvsem mačk in psov, pogosta je tudi alergija na ščurka. Alergijski rinitis in astma sta tesno povezana, saj sta lahko hkrati prisotna pri enem bolniku; kar 80 odstotkov bolnikov z alergijsko astmo ima istočasno alergijski rinitis in 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom ima hkrati tudi astmo. Obe bolezni sta globalni zdravstveni problem za vse starostne skupine ljudi,« še opozarjajo na NIJZ.
 

Človeški dejavnik


Cvetni prah najpogosteje povzroča težave zgornjim dihalom. Vnetju nosne sluznice se pogosto pridruži še alergijsko vnetje očesnih veznic in obnosnih sinusov: »Najpogosteje zbolevajo mladi med 15. in 25. letom, pri otrocih v predšolski dobi rinitis navadno nastopi pozneje. Pri otrocih se v alergijskem pohodu najprej pojavi prehranska alergija, lahko že v prvih mesecih življenja.«


Od prvega dokaza povezave med senenim nahodom in cvetnim prahom je preteklo več kot 140 let. Vloga cvetnega prahu pri nastopu alergijske bolezni je trdno dokazana in potrjena s številnimi raziskavami, potrjujejo tudi v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano: »Cvetni prah je sprožilec senenega nahoda in pelodne astme ter je povezan z nastopom oralnega sindroma. Spremembe, ki vplivajo na količino alergenov v zraku, nastajajo v našem okolju predvsem zaradi različnih dejavnosti ljudi. Obsežne monokulture gojenih rastlin, v mestih kopičenje istovrstnih visoko alergenih vetrocvetnih dreves tik ob stanovanjskih zgradbah in šolah ter spremembe namembnosti površin povečajo izpostavljenost nekaterim vrstam cvetnega prahu, pojavijo se lahko tudi nove alergene vrste. Alergenost cvetnega prahu se iz leta v leto spreminja. Enaka količina cvetnega prahu lahko vsebuje tudi desetkrat več alergena.«

Pri tem seveda ne moremo mimo podnebnih sprememb in vremenskih razmer, dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom, vse pogostejše suše, obdobja z obilnimi padavinami in vročinski valovi ter vetrovnim vremenom vplivajo na podaljševanje letne rastne dobe in torej večjo obremenjenost zraka s cvetnim prahom.
 

Previdnost pri zdravljenju


Diagnoza se navadno postavi na podlagi opisa težav in družinske anamneze ter po potrebi še testiranja, zdravljenje pa temelji na izogibanju alergenu, kar je seveda včasih izjemno težko, tudi nemogoče. Izogibamo se bivanju na prostem med najvišjo koncentracijo cvetnega prahu in peloda v zraku, kar je zlasti zjutraj in zvečer ter ob vetrovnem vremenu, če pa je to nujno, se je po vrnitvi domov treba oprhati in oblačila oprati. Prostore je treba zračiti krajši čas, najbolje v večernih urah.


Pri blagih oblikah simptome blažimo z antihistaminiki v obliki sirupa za otroke in tablet za odrasle, a velja previdnost pri uporabi zaradi morebitnega stranskega učinka, zaspanosti, ki je sicer novejša zdravila ne povzročajo. Na voljo so tudi kortikosteroidna pršila, ki so primerna predvsem za tiste, ki imajo nos pogosto zamašen ali pa jih muči vztrajen izcedek, a to je le kratkoročna pomoč, saj lahko ob predolgi uporabi izdelka razvijemo odvisnost in zatekanje sluznice ter nove zamašitve.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas