Kašelj je najbolj kužen na začetku

Kašljamo lahko tudi takrat, ko smo zdravi, saj tako očistimo grlo in dihalne poti, a kašelj, ki traja dalj časa, je vendarle lahko znanilec bolezni. Opišemo ga lahko kot obrambni mehanizem telesa, ki se sproži, ko nekaj vzdraži dihalne poti, denimo prah, plini, kemikalije, lahko pa je tudi posledica dehidracije, čustvene stiske ali infekcije, pojasnjuje Irena Kumelj, dr. med., spec. pediatrije iz Medicinskega centra Barsos.

Poznamo suh (neproduktivni) in moker (produktivni) kašelj, pove sogovornica: »Suh pomeni, da ne izkašljujemo sluzi. Pomembno je, da za njegovo blaženje uporabimo nekaj za umirjanje sluznice. Ko nas napade moker kašelj, izkašljujemo tudi sluz, kar pomeni, da potrebujemo pripravke, ki nam bodo olajšali izkašljevanje. Govorimo lahko tudi o kratkotrajnem oziroma akutnem kašlju, ki traja do tri tedne, ali o dolgotrajnem oziroma kroničnem, ki traja več kot osem tednov.«
 

Spremljevalec bolezni

Kašelj je zelo pogost, predvsem zimski pojav, pogosto pa smo v dvomih, kdaj poiskati pomoč, predvsem pri otroku. Pediatrinja odgovarja, da lahko ob prehladnem obolenju traja celo štiri tedne, a če se otrok ob tem počuti dobro, je brez povišane telesne temperature, normalno jé in je normalno živahen, ni vzroka za skrb: »V zimskem času so okužbe dihal zelo pogoste, tako da se obdobja kašlja vlečejo precej dolgo. Pediatra je treba obiskati, če se pojavlja tudi oteženo dihanje, ki se pri majhnem otroku kaže z ugrezanjem medrebrnih prostorov, jamice na vratu, dvigovanjem trebuščka in pospešenim dihanjem, ali če povišana telesna temperatura vztraja več kot pet dni.


Zdravnika je treba obiskati tudi, če se dolgotrajni kašelj pojavlja ob odsotnosti respiratornih znakov. V tem primeru je lahko vzrok astma.« Kašelj ima v večini bolezni vlogo spremljevalca. Naše telo je zaradi zmanjšanja odpornosti občutljivejše za kakršne koli bakterije ali viruse: »To pomeni, da je lahko vsak manjši dražilni delec, ki ga ob normalni telesni odpornosti ne bi zaznali, povzročitelj kašlja. Dejstvo je, da se naše telo različno odziva na bolezni, torej je lahko pri nekom, ki je okužen s covidom-19, kašelj le simptom ali pa stalni sopotnik bolezni. Enako lahko rečemo za njegovo prisotnost v primeru sezonskih obolenj.«

Kašelj je najbolj kužen v začetni fazi, torej takoj, ko se pojavi: »Če gre za hujšo obliko, kot je recimo oslovski, je bolnik kužen od pojava kataralnih znakov (solzenje, nahod, vročina) in še naslednjih 21 dni, če prej ne prejme zdravila. Če je bolnik deležen antibiotičnega zdravljenja, je njegova kužnost po 48 urah nična.«


Kot rečeno, pa je najpomembnejše spremljati morebitne druge znake ob kašlju, če se ta pojavi pri otrocih, še sklene Kumljeva: »Pogosti simptomi, ki kažejo na to, da je kašelj simptom ali spremljevalec bolezni, so: težave pri požiranju ali povečano slinjenje, povišana telesna temperatura, pospešeno dihanje, dehidriranost in zaspanost, bolečina v prsih ali ušesih in rumen, zelen, rjav ali krvav izmeček. Pomembno je opozoriti še, da je občasno kašljanje normalno za vse ljudi, le pri dojenčkih, mlajših od šest mesecev, gre za neobičajen simptom, zato je nujno posvetovanje s specialistom.«