SPIROMETRIJA

Kako delujejo pljuča? Odgovor da ta pogosta in neinvazivna preiskava

Spirometrija je hitra in enostavna preiskava, ki pokaže morebitne zožitve dihalnih poti.
Fotografija: Je precej pogosta in neinvazivna preiskava. FOTO: Koldunova_anna/Getty Images
Odpri galerijo
Je precej pogosta in neinvazivna preiskava. FOTO: Koldunova_anna/Getty Images

Pljučno funkcijo najlažje preverijo s spirometrijo, ki pokaže morebitne zožitve dihalnih poti. Ta meritev ima največji pomen pri obstruktivnih boleznih pljuč, kot sta astma in KOPB. Lahko pa z njo spremljajo tudi učinkovitost zdravljenja pljučne bolezni z zdravili.

Izmerijo pljučni volumen in hitrost izdihanega zraka. FOTO: Yodiyim/Getty Images
Izmerijo pljučni volumen in hitrost izdihanega zraka. FOTO: Yodiyim/Getty Images

S to enostavno preiskavo izmerijo pljučni volumen in hitrost izdihanega zraka, pravijo v Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije. Je precej pogosta neinvazivna preiskava v poteku diagnostike in ocene različnih bolezenskih stanj, pljučnih in drugih, s katero ocenijo kapaciteto in funkcijo pljuč.

Izvajajo jo na različnih aparaturah – od enostavnih mehanskih spirometrov do elektronsko vodenih senzorjev, ki merijo volumne in pretoke vdihanega in izdihanega zraka. Z dvema vdihoma in močnima vpihoma v spirometer se lahko hitro, enostavno in neboleče pokaže, kako dobro pljuča delujejo. Na podlagi meritev lahko določijo, za katero okvaro oziroma motnjo dihanja gre pri preiskovancu.

Ima velik pomen pri boleznih pljuč, kot sta astma in KOPB. FOTO: Catinsyrup/Getty Images
Ima velik pomen pri boleznih pljuč, kot sta astma in KOPB. FOTO: Catinsyrup/Getty Images

Pri zdravih pljučih lahko človek v prvi sekundi forsiranega izdiha izdihne večino volumna, zato je razmerje med hitrim forsiranim dihanjem FVC in forsiranim volumnom zraka, ki ga preiskovanec izdahne v prvi sekundi FEV1, ki ga imenujemo Tiffneaujev indeks, visoko, večje od 0.7. Normalne vrednosti so različne za različne skupine preiskovancev in so odvisne predvsem od starosti, telesne višine in spola.

V društvu pravijo, da ima spirometrija izjemno nizek odstotek tveganja za zaplete, a vseeno obstajajo določena stanja ali situacije pri človeku, ko testiranje s spirometrom ni dovoljeno. Največkrat zato, ker bi s tem lahko poslabšali zdravstveno stanje preiskovanca. Stanja, kjer preiskava ni dovoljena, so nedavni srčni infarkt, možganska kap, izkašljevanje krvi, nestabilna angina pektoris, nedavni pnevmotoraks, ko gre za ujetje zraka med pljuča in steno prsnega koša.

Spirometrije pa ne opravljajo tudi pri tistih ljudeh, ki so imeli pred kratkim operacijo. Vsa takšna stanja se lahko namreč z napenjanjem in povečevanjem pritiska v prsni in trebušni votlini, kar se zgodi med pospešenim izdihovanjem, še poslabšajo. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije