SEZONSKA OBOLENJA

Kaj vse preži na nas?

Objavljeno 20. september 2020 12.39 | Posodobljeno 20. september 2020 12.39 | Piše: Ema Bubanj

Prihaja jesen, in čeprav so vse zdravstvene moči uperjene v boj proti novemu koronavirusu, na vse nas, predvsem pa na najmlajše, v prihajajočih mesecih prežijo še številne druge nadloge in tegobe

Prihajajoči meseci bodo za zdravstvo dodaten izziv. FOTO: Gargonia/Getty Images
Vsak otrok v povprečju na leto preboli od osem do 10 bolezni dihal in prehladnih obolenj, največ ravno v jesensko-zimskem času, ko se radi zapiramo v tople prostore, otroci se po dolgem obdobju, v katerem so veliko časa preživeli na prostem, zbirajo v učilnicah, igralnicah in telovadnicah. Širjenje tegob prek rok in kapljic v zraku je tako dokaj hitro in enostavno. Da zboli več otrok v isti skupini, ki bolezen nato prenesejo še na domače, je značilnost sezonskih obolenj, a zavoljo zapletov in tveganja za okužbo z novim koronavirusom bo med prihajajočimi hladnejšimi meseci preventiva pomembna kot še nikoli.

Okužbe prebavil so lahko zelo nevarne

»Še posebno občutljivi so najmlajši otroci, ki v stik s številnimi mikrobi pridejo prvič, in tisti, za katere je sprememba stresna. To namreč dodatno oslabi imunski sistem in so še dovzetnejši za okužbe kot sicer,« pojasnjuje Irena Kumelj, dr. med., spec. pediatrije iz Medicinskega centra Barsos.

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Najmlajši so najdovzetnejši za okužbe. FOTO: FamVeld/Getty Images
»Najpogostejši so bolezni dihal in prehladna obolenja, saj jih vsak otrok na leto preboli od osem do deset. Trajajo približno teden ali dva. Ker je tudi prehlad virusno obolenje, se zelo hitro širi prek rok in kapljic v zraku, zato v skupini običajno zboli več otrok, ti pa okužbo prinesejo v svojo družino. Prehladu se lahko pridružijo vročina, vnetje žrela, vnetje glasilk. Pogoste bolezni v otroštvu so angina, vnetje srednjega ušesa, akutni bronhitis (okužba sapnika in manjših dihalnih poti), bronhiolitis (vnetje najmanjših dihalnih poti) in pljučnica.« A ne le dihala, za okužbe so dovzetna tudi prebavila, opozarja pediatrinja: »Še posebno nevarne so rotavirusne okužbe, ki potekajo v epidemijah in jih povzročajo zelo odporni virusi. Med večje nadloge spadajo tudi zajedavci, od katerih so najpogostejše okužbe z navadno glisto, podančicami in pasjo trakuljo. Večina črevesnih nadlog lahko privede do resnih zdravstvenih zapletov. Pri majhnem otroku lahko hitro pride do hude dehidracije, ki nemalokrat zahteva bolnišnično zdravljenje, saj lahko otrok tudi umre. Ob tovrstnih okužbah je zato dobro uporabiti probiotike in hidracijske praške.«

Številne pogoste nalezljive bolezni spremljajo tudi izpuščaji, ki so srbeči, nadležni, praskanje pa pomeni dodatno nevarnost okužbe in trajne brazgotine, nadaljuje sogovornica. »Takšni so škrlatinka, ošpice, norice, rdečke, peta ter šesta otroška bolezen. Od naštetih je pri ošpicah in rdečkah učinkovita preventiva cepljenje, prav vse pa so nalezljive in se prenašajo s kapljično infekcijo, prek dihal, s stikom ali z vdihavanjem zraka. Po okužbi z noricami in ošpicami je otrok trajno imun proti virusu. Vsaka od bolezni zahteva svoj način zdravljenja, pri škrlatinki je pomembno, da otrok čim prej začne zdravljenje z antibiotiki, pri vseh pa si lahko proti srbečici pomagamo z obkladki, mazili, ki jih predpiše zdravnik, tudi s pršilom proti srbenju, zelo pomembna pa sta pri vseh boleznih dobra hidracija in počitek.«

Praskanje izpuščajev prinaša tveganje za dodatne okužbe in trajne brazgotine.

image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Okrepimo odpornost in se ubranimo sezonskih tegob! FOTO: evgenyatamanenko/Getty Images
Poudarjanja, kako pomembna je preventiva, ni nikoli preveč, v obdobju, ko se mora zdravstveni sistem prilagajati covidu-19, so torej še kako smiselni skrb za lastno zdravje, dobro počutje naših otrok in krepko odpornost vseh v družini. Gibanje na svežem zraku, uživanje dovolj tekočine, zdrava prehrana, polna vitaminov in mineralov, ter dovolj počitka naj bodo osnovne smernice življenjskega sloga vsakogar, predvsem v prehodnem obdobju, ko so jutra sveža, čez dan pa se temperature približajo poletnim, skrbimo za večplastno oblačenje, še poudarja Kumljeva in sklene: »Otrok naj bo oblečen tako, da se lahko po potrebi sleče in ni preznojen. Če pa zboli, mu moramo omogočiti dovolj časa, da se pozdravi. Otrok ne sme v vrtec ali šolo, če je imel v zadnjih 48 urah povišano temperaturo, je bruhal ali imel drisko. Prav tako se ne sme vrniti z ušmi ali garjami ter z izpuščaji, razen če ti niso nalezljivi. Pri nalezljivih boleznih je pomembno, da o tem vprašamo zdravnika, saj se obdobje, v katerem je otrok še kužen, od bolezni do bolezni zelo razlikuje.«

Imate uši?

Praskanje izpuščajev prinaša tveganje za dodatne okužbe in trajne brazgotine.




Deli s prijatelji