VITAMINI

K za kosti in kri

Objavljeno 04. oktober 2020 15.59 | Posodobljeno 04. oktober 2020 15.59 | Piše: E. B.

Primanjkuje nam ga zelo redko, saj ga po večini zaužijemo dovolj z mešano prehrano, proizvajajo pa ga tudi bakterije v črevesju.

Veliko ga je v temni zelenjavi. FOTO: Gargonia/Getty Images
Vitamin K pač ni med tistimi, ki jih vseskozi opevamo, a to še ne pomeni, da v telesu ne opravlja izjemno pomembnih funkcij. Kot odlično ponazarja njegova oznaka, pomaga do normalnega strjevanja krvi, dragocen pa je tudi za ohranjanje zdravih kosti.

Verjetno o njem ne pišemo ali govorimo pogosto zato, ker nam ga redko primanjkuje. Proizvajajo ga bakterije v črevesju, veliko pa ga pridobimo tudi iz vsakdanje prehrane. Po podatkih Nacionalnega portala o hrani in prehrani je vitamin K skupno ime za več sorodnih v maščobi topnih spojin, ki v telesu omogočajo delovanje nekaterih bioloških procesov in imajo skupno t. i. menadionsko strukturo.

Filokinon ali vitamin K1 najdemo v rastlinah, medtem ko je menakinon ali vitamin K2 bakterijskega izvora. Vitamin K aktivira beljakovine, ki so potrebne za strjevanje krvi, preprečuje kalcificiranje arterij in drugih mehkih tkiv, spodbuja mineralizacijo kosti, uravnava celično delitev in diferenciacijo. Nekatere študije nakazujejo tudi na pomen tega vitamina za zdravje srčno-žilnega sistema. Ob čezmernem strjevanju krvi strokovnjaki priporočajo omejeno uživanje živil, bogatih z vitaminom K.
 

Podaljšane krvavitve


image
Dolgotrajno zdravljenje z antiokoagulanti lahko vpliva na raven vitamina K. FOTO: Vyacheslavtsarevy/Getty Images
Vitamin K se zelo rad veže na maščobo, denimo, če kuhano špinačo zaužijemo z maščobo, se bo v telo absorbiralo približno 20 odstotkov vitamina, iz surove špinače pa ga tako rekoč ne dobimo. Absorpcija poteka v tankem črevesu, visoki odmerki luteina, denimo iz paradižnika, in vitamina E pa lahko ovirajo proces. A brez skrbi, kot rečeno, vitamina K nam redko primanjkuje, saj ga proizvajajo tudi bakterije, naravno prisotne v našem črevesju, z uravnoteženo in pestro prehrano pa skrbimo za ustrezno ravnovesje.

Pri odraslih se lahko sicer pomanjkanje pokaže ob kroničnih obolenjih jeter, želodčnih in črevesnih boleznih, hudih motnjah absorpcije maščob ter ob dolgotrajnem zdravljenju z nekaterimi zdravili, kot so antikoagulanti, antibiotiki, antiepileptiki. Prenizek vnos se pri odraslih kaže s kalcifikacijo arterij, osteoporozo in poslabšanjem kognitivnih funkcij ter podaljšanim časom strjevanja krvi. Razlike med spoloma ni, pomanjkanje lahko prizadene tako ženske kot tudi moške, simptomi pa so med drugim tudi anemija, modrice, krvavitve dlesni in nosu ter močne menstrualne krvavitve.

Kje ga najdemo?

Največ vitamina K je v zeleni solati, cvetači, brokoliju, kiviju, špinači, avokadu, zelju, soji in jetrih, pa tudi v sojinem ter oljčnem olju ter olju oljne repice. Nekaj ga je tudi v jajcih, mesu, mleku in mlečnih izdelkih.

So pa za kritično pomanjkanje ogroženi novorojenčki: vitamin K se prek posteljice namreč ne prenaša v zadostnih količinah, zato obstaja možnost krvavitev, tudi v možganih. Materino mleko je revno z vitaminom K, poudarjajo na Nacionalnem portalu za hrano in prehrano, zato niso ustrezno preskrbljeni niti dojenčki. V Sloveniji novorojenčki takoj po rojstvu prejmejo injekcijo z večjo količino vitamina K v zadnjično mišico, kar jih varuje še več tednov.

Potrebe po vitaminu K sicer po večini brez težav pokrijemo z mešano prehrano, največ ga vsebuje temno zelena zelenjava. Vitamin K ni občutljiv za toplotno obdelavo, absorpcijo povečamo z dodatkom maščob, se pa začne hitro razgrajevati pod vplivom dnevne svetlobe.




Deli s prijatelji