Jejmo zdravo že pred spočetjem

Na zdravje potomca je treba misliti že pred spočetjem, predvsem je zdrav življenjski slog tako bodoče mame kot očeta pomemben že tri mesece pred zanositvijo. Prav tako je pomembno obdobje nosečnosti in dojenja, še zlasti pa uvajanje otroka v običajno hrano, torej prvi dve leti njegovega življenja. "Starši bi se morali bolj zavedati, da je vsestranska skrb, torej ne samo ustrezna hrana, ampak tudi prehranske navade, za zdravje otroka najboljša dota, saj zmanjša tveganje za razvoj prekomerne telesne mase, diabetesa, povišanega krvnega tlaka, bolezni srca in ožilja ter presnovnih bolezni," pravi doc. dr. Evgen Benedik, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. "Zdrav življenjski slog, torej tudi uravnotežena prehrana, vpliva celo na naslednjo generacijo potomcev."



Hkrati je skrb za zdravo življenje prihajajočega otroka priložnost, da sami opustimo nevarne razvade, s katerimi ne škodujemo le sebi, temveč tudi plodu in pozneje otroku, ter da izboljšamo prehrano in življenjski slog vseh družinskih članov, pravi sogovornik, ki je zaposlen na pediatrični kliniki v Ljubljani in biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Ne nasedajte, izberite zdravo

Zaradi izjemnega vpliva okolja, torej tudi hrane, na zdravje se je razvila celo nova veja znanosti; epigenetika proučuje vpliv dejavnikov okolja na izražanje naših genov (npr. prehrana, kajenje, življenjski slog). "Določene molekule iz okolja vklapljajo oziroma izklapljajo gene v molekuli DNK, ki so odgovorni npr. za podvrženost debelosti ali sladkorni bolezni. Zdrav slog življenja, zlasti zdrava in uravnotežena prehrana, pred zanositvijo, med nosečnostjo in dojenjem ter prvi dve leti otrokovega življenja je torej pomemben za 'vklapljanje' pravih genov za doseganje optimalnega zdravja vse življenje. Temu fenomenu pravimo presnovno ali prehransko programiranje oziroma presnovni vtis."



Zdrava in uravnotežena prehrana vključuje primeren vnos tekočine (vode, mineralne vode ali nesladkanega čaja) in čim manj slanih, sladkih in mastnih živil. Prednost dajte svežim, lokalnim, sezonskim in hranilno bogatim živilom. Čeprav so z raziskavami podprte smernice jasne, še vedno mnogi segajo po všečnih, že pripravljenih izdelkih, ki jih proizvajajo ravno zato, ker jih še vedno kupujemo (procesirana, sladka, ocvrta, mastna živila, dolg rok uporabnosti, privlačna aroma, tekstura, barva). Očitno imajo potrošniki še vedno premalo znanja o pomenu zdravega prehranjevanja, meni dr. Benedik.