ODVISNOST

In če bi izgubili svoj pametni telefon?

Verjetno ni dvoma, da bi se pri marsikom pojavili odtegnitveni sindromi, značilni za odvisnost. Mnogi dobijo napad panike, ko ugotovijo, da so napravico založili.
Fotografija: Otroci so vse bolj podobni zombijem, neodzivnim na dogajanje v okolici.
Odpri galerijo
Otroci so vse bolj podobni zombijem, neodzivnim na dogajanje v okolici.

November je bil posvečen tudi zasvojenosti, zadnja leta pa je vse bolj v ospredju odvisnost od tehnologije, kar verjetno ne preseneča tistih, ki se zgražate ob pogledu na vse več mladostnikov, zazrtih v zaslone pametnih telefonov in povsem nedojemljivih za dogajanje v okolici. Ali pa staršev, ki najmlajše najraje zaposlijo s pametno napravico, na kateri se nepretrgano predvaja animirana vsebina. Zanimivo bi bilo zanesljivo vedeti, koliko Slovencev se je pridružilo vseslovenski akciji 1 dan brez telefona in koliko jih je zdržalo vsaj nekaj ur. Če smo realni, verjetno velika večina še pomislila ni, da bi svojo pametno napravico za hip odložila in se zamislila, ali bi si roke in glavo zaposlila kako drugače.

Imate nomofobijo?

Zmorete pojesti obrok brez družbe pametnega telefona?
Zmorete pojesti obrok brez družbe pametnega telefona?
Raziskave kažejo, da med Slovenci, starimi od 16 do 74 let, približno 73 odstotkov uporablja pametni telefon; ta je razširjen med vsemi starostnimi skupinami, ne glede na spol, večina si življenja brez naprave ne zna predstavljati. Uporabljajo ga za pogovore, pošiljanje ali prejemanje kratkih sporočil, kar 90 odstotkov ga uporablja tudi za fotografiranje, za budilko in kot uro; 80 odstotkov uporabnikov prek pametnega telefona dostopa do medmrežja, 53 odstotkov posluša glasbo in uporablja navigacijo, 26 odstotkov pa se na njem kratkočasi z igricami. In kaj bi se zgodilo, če bi napravo izgubili ali bi jim jo kdo odvzel? Verjetno ni nobenega dvoma, da bi se pri marsikom pojavili odtegnitveni sindromi, značilni za odvisnost. Mnogi jih namreč nakazujejo že s stiskami, strahovi, izjemno zaskrbljenostjo ali celo paničnimi napadi, ko ugotovijo, da so nekje založili telefon (kar se za zdaj še neuradno imenuje nomofobija oziroma strah pred mobilno nedosegljivostjo). Ali pa se prebudijo sredi noči in na telefonu, ki ne sme manjkati tik ob vzglavniku, preverijo klice, sporočila, objave na družabnih omrežjih.

Če je torej pametni telefon vaš odgovor ali rešitev za tako rekoč vsa vsakodnevna opravila in si dneva brez njega preprosto ne predstavljate ter vas že ob misli na to grdo zmrazi, ste na zanesljivi poti do prave odvisnosti, če se ta že ni razvila, opozarjajo strokovnjaki. Nomofobijo v blagi obliki doživlja vsak lastnik telefona, kajti nihče si ne želi izgubiti telefonskih stikov, zapiskov, oznak pomembnih dni v koledarju, fotografij, ki jih kar ne utegnemo shraniti še kje drugje. Telefon je res nadvse priročen, pravi novodobni multipraktik. A kdor nenehno preverja neodgovorjene klice in spregledana sporočila ter objave na družabnih omrežjih in novice, morda celo sliši zvonjenje, čeprav je naprava tiha, vsak prosti trenutek zre v zaslon in preprosto ne najde drugega vira zabave in zadovoljstva, je globoko zabredel.

Starši naj določijo pravila –in se jih držijo tudi sami

Pretirana raba pametnega telefona spodbuja narcisistično vedenje, opozarjajo strokovnjaki.
Pretirana raba pametnega telefona spodbuja narcisistično vedenje, opozarjajo strokovnjaki.
Pametni telefoni so pri otrocih in mladostnikih izjemno zasvojljivi ter spodbujajo narcisistično vedenje, zato bi morala navodila za uporabo vsebovati tudi opozorilo o zdravstvenem tveganju, polagajo na srce raziskovalci z angleške univerze v Derbyju. Navajajo pomembne simptome pretirane rabe, ki jih starši pri svojem naraščaju nikakor ne bi smeli spregledati: tesnoba, družbena izoliranost, pridobivanje ali izgubljanje teže, nespečnost, pogosta jeza in živčni izpadi. Številni otroci in mladostniki s svojim vedenjem še najbolj spominjajo na zombije, ocenjujejo, in tudi ko se zabavajo v družbi, dogajanje obvezno dokumentirajo s telefonom. Gibanje na prostem, družabne igre in preprosto klepet v živo so zamenjali kanali, kot je youtube, videoigrice in branje novic ali drugega gradiva na spletu. Starši naj presodijo, ali je njihov otrok prestopil zdravo mejo, in po potrebi ukrepajo.

Še preden poiščejo strokovno pomoč, pa lahko poskusijo vzpostaviti nadzor tudi sami. Denimo, otroku prepovedo vnašanje telefona v spalnico, ko se odpravi k nočnemu počitku. Takrat naj napravo izklopi in nima dostopa do nje do prihodnjega dne. Če vstaja sam, naj uporablja običajno budilko. Prepovedana naj bo uporaba telefona pri obrokih, med obiski, med družinskimi pogovori. Otrok naj sam izbere dan v tednu, ko se bo povsem odpovedal telefonu; najbolje ob koncu tedna, ko naj prosti čas posveti družini in gibanju v naravi (če bo takšnih dni več, še toliko bolje!).

Ne pozabimo, učimo z zgledom, zato naj našteta pravila seveda veljajo tudi za vse odrasle člane družine. In še opomnik za starše najmlajših: po priporočilih slovenskih strokovnjakov naj otroci do drugega leta ne bi preživeli niti minute pred kakršnimi koli zasloni, niti televizijo, od drugega do petega leta pa je dovoljena največ ena ura na dan.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas