Hrbtenico prizadene sedenje

Tudi v Sloveniji sta pandemija in spomladanska karantena pustili posledice na našem zdravju, ob današnjem svetovnem dnevu hrbtenice pa stroka opozarja predvsem na škodo, ki jo je povzročila omejitev gibanja, zaradi katere so mnogi opustili svoje rekreacijske navade, otroci pa so obsedeli pred zasloni.

Debelost je v porastu, okvare hrbtenice in drže ter oteženo gibanje pa bodo nedvomno sledili, če ne bomo čim prej začeli odpravljati škode in se osredotočili na skrb za zdravje. Hrbtenica je nedvomno med tistimi deli telesa, ki jih dolgotrajno in nepravilno sedenje ter pomanjkanje gibanja najbolj prizadeneta, zato naj bo današnji dan namenjen premisleku, kako preprečiti ponovitve spomladanskega scenarija. Spet na pravi poti se zato glasi geslo letošnjega svetovnega dneva hrbtenice, strokovnjaki pa nas spodbujajo, naj se končno znova spravimo na noge in z zdravo aktivnostjo okrepimo telo. Vsakdo lahko najde vaje zase, ne glede na starost in počutje, začeti je treba z majhnimi koraki za dosego velikih ciljev, poudarjajo.

Škoda se kopiči

Bodimo pošteni, za zasedenost ni kriva zgolj pandemija, mnogi so krizo izkoristili za izgovor, še pred izbruhom novega koronavirusa se niso kaj prida gibali in krepili mišic ter kosti, a posledice slabih navad se seštevajo in z leti kopičijo. Velik del aktivne populacije žal že pozna bolečine v križu in hrbtenici, ki so pogost spremljevalec vseh razvitih družb. Pogosto so krive šibke mišice trupa, vse prevečkrat pa tudi kronična mišična napetost, pa stresen življenjski slog in zato preveč stimuliran živčni sistem. Marsikdo tudi pozablja, da je zdrava hrbtenica povezana s pravilno lego medenice, vratu, glave in ustreznim dihanjem, zato moramo vaje izvajati usmerjeno, pravilno in strokovno, vsaka okvara pa seveda zahteva individualno obravnavo.


Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so mišično-skeletna obolenja tudi pomemben vzrok za odsotnost z dela, tudi NIJZ ugotavlja, da je bilo v Sloveniji leta 2018 na dan povprečno bolniško odsotnih skupno 40.530 zaposlenih, zaradi mišično-kostnih bolezni 9077, od tega zaradi bolečin v hrbtu in išiasa 4044. Če bomo sedeče dejavnosti redno prekinjali, vmes pa se morda še razgibali, bomo veliko naredili za zdravje, tudi mišično-skeletno, svetujejo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje; ne pozabimo: več kot šest ur nepretrganega sedenja marsikje enačijo s škodljivim vplivom kajenja. Kar četrtina delavcev v EU se pritožuje zaradi težav s hrbtenico, skoraj četrtina pa poroča o bolečinah v mišicah. Težave s kostno-mišičnim sistemom se začenjajo pojavljati relativno zgodaj, z obremenitvami in starostjo pa skokovito naraščajo, zmanjšujejo sposobnost posameznika za opravljanje dela in pri drugih aktivnostih ter slabšajo kakovost življenja.