Hrana za živčni sistem

Zdrav živčni sistem je nujen za vzdrževanje telesnih funkcij ter izogibanje vrsti potencialno nevarnih zdravstvenih težav
Fotografija: Naj bo sladka ali slana, ovsena kaša naj bi bila redno na jedilniku. Foto: Guliver/Thinkstock
Odpri galerijo
Naj bo sladka ali slana, ovsena kaša naj bi bila redno na jedilniku. Foto: Guliver/Thinkstock

Živčni sistem je eden najbolj kompleksnih in pomembnih delov našega telesa, odgovoren za večji delež naših vitalnih funkcij (dihanje, utrip srca, lakota, žeja...) pa tudi čustva (sreča, žalost...), zato bi ga morali krepiti in si tako zagotoviti višjo kakovost življenja.
Vitamin, ki stabilizira živčni sistem, je B 12. V organizmu deluje kot koencim: skupaj z encimi vpliva na potek pomembnih reakcij v našem telesu. Sodeluje pri presnovi maščobnih kislin in aminokislin, sintezi DNK in beljakovin. Prispeva k sproščanju energije pri presnovi, normalnemu psihološkemu delovanju, nastajanju rdečih krvničk, vpliva na delovanje imunskega sistema, blaži utrujenost in izčrpanost ter prispeva k delovanju živčnega sistema. Pomanjkanje vitamina B12 pri dojenčkih vodi v nevrološke, metabolne in hematološke okvare ter motnje. V poznejših življenjskih obdobjih se pomanjkanje največkrat kaže v obliki motenj nastajanja celic v kostnem mozgu, kar vodi v slabokrvnost s karakteristično velikimi rdečimi krvnimi telesci. Hudo pomanjkanje lahko povzroči degeneracijo določenih predelov hrbtnega mozga, kar lahko povzroči trajne okvare živčnega sistema pa tudi slabši spomin in demenco, neplodnost in spontane splave.
Med živili, ki dobro vplivajo na živčni sistem, je vsekakor kvas, prav zaradi vitaminov skupine B. Dobro vpliva na depresijo, tesnobo, tudi stres in apatijo, pa še pomanjkanje apetita odpravlja. Tudi ovsena kaša velja za stabilizatorja živčnega sistema: pomirja živčnost, tudi blago tesnobo blaži, pa nespečnost, tudi pri majhnih otrocih, krepi kognitivne in duševne sposobnosti. Je hrana, ki hkrati sprošča in daje energijo. Jemo lahko sladko ali slano, kuhano v mleku z malo cimeta ali z zelenjavo. Jejmo zeleno listnato zelenjavo, ki je bogata z B-kompleksom, vitaminoma C in E ter magnezijem, ki so pomembni za pravilo delovanje živčnega sistema. Najmanj enkrat na teden naj bi jedli ribe, vsebujejo maščobne kisline omega 3, te so tudi v mandljih, ki vsebujejo še vitamin E – ta velja za varuha možganov. Študija iz leta 2014 je pokazala, da lahko oreški okrepijo kognitivne sposobnosti in tudi pomagajo preprečevati nevrološke motnje. U. S.

Več iz te teme:

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije