NEVERJETNO

Glasba je zdravilna

Bolniki z epilepsijo so bili ob poslušanju Mozartove Sonate za dva klavirja v D-duru deležni blagodejnih učinkov; moški in ženske različno zaznavamo glasbo, ugotavlja češki nevrolog.
Fotografija: Pravi tempo, frekvenca, jakost ... FOTO: Moodboard/Getty Images
Odpri galerijo
Pravi tempo, frekvenca, jakost ... FOTO: Moodboard/Getty Images

Da poslušanje glasbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, predvsem njegove Sonate za dva klavirja v D-duru, blagodejno vpliva na možgane, je znano že desetletja, o tem, kako zdravilna naj bi bila njegova glasba, so namreč znanstveniki govorili že v 90. letih prejšnjega stoletja. Takrat so dokazali, da so se posamezniki, ki so sodelovali v raziskavi, po le desetih minutah poslušanja sonate bolje spopadali z različnimi nalogami.



Pozitivno je vplivala na epileptike. FOTO: Sudok1/Getty Images
Pozitivno je vplivala na epileptike. FOTO: Sudok1/Getty Images
Tokrat je raziskovalna skupina pod vodstvom Roberta Quona iz Dartmouth Collegea v New Hampshiru s pomočjo naprave EEG oziroma elektroencefalografije, ki meri možganske električne aktivnosti z elektrodami na površini glave, ugotovila, da omenjena sonata pozitivno vpliva na bolnike z epilepsijo. Posameznikom s to boleznijo so predvajali dele omenjene skladbe v dolžini od 15 do 90 sekund. Pozitivne učinke so zaznali že po 30 sekundah poslušanja, in to predvsem v desni in levi prefontalni skorji, v predelu možganov, ki so povezani s čustvovanjem. Avtorji domnevajo, da je učinek odvisen od trajanja uživanja ob glasbi: deluje namreč prek t. i. čustvenih mrež v možganih, ki so povezane s pozitivnimi občutki. Poleg tega poudarjajo, da bi bilo treba proučiti morebitni terapevtski potencial drugih podobnih glasbenih del.



Že v 90. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotavljali pozitiven vpliv točno določene klavirske izvedbe. FOTO: Britannica
Že v 90. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotavljali pozitiven vpliv točno določene klavirske izvedbe. FOTO: Britannica
Kako Mozartova sonata v primerjavi s Simfonijo presenečenja skladatelja Josepha Haydna vpliva na možgane bolnikov z epilepsijo, je ugotavljala tudi raziskava pod vodstvom češkega nevrologa prof. dr. Ivana Rektorja. Ugotovili so, da se je število napadov po poslušanju prve zmanjšalo, po poslušanju druge pa povečalo. Za slovenski nacionalni radio je Rektor leta 2019 pojasnil, da so vpliv Mozartove sonate ugotovili pri točno tej klavirski izvedbi, pri priredbi za violini pa ni bilo učinka. »Zelo smo bili presenečeni, in ko smo vse skupaj podrobneje preverili, smo ugotovili, da poslušanje Haydna prav tako zatre epileptične napade pri ženskah, pri moških pa se njihovo število poveča. V naslednjem koraku smo šli k akustičnim inženirjem s fakultete za elektrotehniko; segmente Mozarta in Haydna so analizirali iz akustične perspektive – tempo, frekvenca, jakost in tako naprej. Izkazalo se je, da napade pri moških in ženskah ustavijo različne glasbene značilnosti. Obstajajo torej fizične razlike med spoloma pri zaznavanju glasbe,« je še povedal češki nevrolog. 

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas