Epidemija in strah

Slovenija je zaradi vse številnejših okužb z novim koronavirusom razglasila epidemijo, že včeraj so številni slovenski šolarji in varovanci vrtcev ostali doma. Pred nami je vsekakor novo obdobje, v katerem pa v nasprotju s počitnicami ne bosta v ospredju sproščeno druženje in preživljanje prostega časa.

Mnogi namreč opravljajo delo od doma, otroci se šolajo v krogu družine in morda katerega soseda, a omejitve gibanja in vzpostavitev novega ritma so lahko tudi povod za številne nove napetosti v odnosih, poudarja doc. dr. Saša Poljak Lukek, spec. zakonske in družinske terapije.
 

Pogovor pomaga

»Predvsem se moramo zavedati, da je vsaka neznana situacija naporna za odnose. Večina od nas se prvič srečuje z resno grožnjo karantene in omejenega gibanja, zato tudi ne vemo, kako se odzivati, in se vseskozi sprašujemo, ali smo mogoče preveč zaskrbljeni ali premalo skrbni in pazljivi,« pojasnjuje sogovornica.


»Mogoče smo najprej pomislili, da nam bo odpoved različnih dogodkov, druženja in obveznosti dala priložnost, da več časa posvetimo najbližjim, a se moramo zavedati, da ni samoumevno, da bomo ta čas zapolnili z mirnim, sproščenim druženjem in morda celo opravljanjem del, za katera nam v napornem vsakdanjiku zmanjka časa. Prav nepredvidljiva situacija lahko v odnose vnese veliko stresa in posledično še večjo odtujenost z najbližjimi!« Zato je prav zdaj izjemnega pomena, da o svojih občutkih spregovorimo: »Sam pogovor verjetno še ne bo umiril strahu, bo pa pomagal, da postane bolj obvladljiv in da ne nazadnje spoznamo, da s skrbjo nismo sami. Okoliščine vsakdo doživlja drugače in mogoče nam prav ta neprevedljiva situacija daje možnost, da drug drugega spoznamo v novi luči. Mogoče nam sprva ne bo všeč, kar vidimo, ampak nam bo dalo priložnost, da spet ali pa mogoče celo prvič razvijemo sočutje drug do drugega.«


Kot kaže, bomo v prihodnjih dneh, tednih, resnično več časa preživeli doma in v družbi najmlajših, zato je pomembno, da ta dragoceni čas, ko je le mogoče odmisliti skrbi, izkoristimo za prijetno druženje. »Zato je morda smiselno, da pri sebi izdelamo načrt, kako želimo preživeti skupni čas,« svetuje doc. dr. Poljak Lukekova: »Svoje osebne želje lahko zapišemo, o tistih, ki se nanašajo na odnose, pa spregovorimo. Ne pozabimo na otroke. Tudi z njimi moramo odkrito spregovoriti o situaciji, tudi če sami še nimamo vseh odgovorov. In dajmo jim priložnost, da so tudi oni aktivni v oblikovanju skupnega časa in da so tudi njihovo razmišljanje in strahovi slišani.«