RAZISKAVA

Embalaže se ne bojimo več

Rezultati nakazujejo, da se je zaskrbljenost prebivalcev zaradi pandemije zmanjšala.
Fotografija: covid
Odpri galerijo
covid

V sklopu mednarodne raziskave Food-Covid-19 Inštitut za nutricionistiko izvaja obsežno raziskavo o vplivu epidemije na prehranske navade prebivalcev Slovenije.

Prvo zbiranje podatkov so opravili aprila lani, med prvim valom epidemije, drugo pa decembra, v obeh primerih na vzorcu odraslih prebivalcev Slovenije, katerega sestava je primerljiva s strukturo prebivalstva glede na starost, spol in regijo.

Rezultati nakazujejo, da se je zaskrbljenost prebivalcev zaradi pandemije zmanjšala, zato pa so bile kljub strogim javnozdravstvenim ukrepom manj izrazite spremembe nakupovalnih in prehranskih navad. Analiza nakazuje, da bi nekatere spremembe utegnile biti dolgoročne, zato Inštitut za nutricionistiko načrtuje dodatne raziskave. Ukrepi za zajezitev okužb so posegli tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja, gospodinjstva so morala spremeniti navade in odnos do hrane z več vidikov: glede načrtovanja, nakupovanja, priprave obrokov ...

Približno petina udeležencev decembrske raziskave je poročala, da je vsaj en član njihovega gospodinjstva bodisi zbolel bodisi je bil v izolaciji oziroma karanteni, torej je bolezen prebivalce prizadela bistveno bolj kot aprila, ko je bil ta delež bistveno nižji, šestodstoten. Zaznani trend je skladen z epidemiološkimi podatki za Slovenijo. »Zanimivo pa decembrski rezultati kljub temu kažejo na manjšo zaskrbljenost prebivalcev zaradi epidemije v primerjavi z aprilom, kar se odraža tudi na manj izrazitih spremembah nakupnih in prehranskih navad,« pojasnjuje doc. dr. Anita Kušar z Inštituta za nutricionistiko.

»Čeprav so decembra prebivalci poročali o višjem subjektovem tveganju za okužbo z novim koronavirusom, se je zmanjšal njihov občutek, da bi se lahko okužili v trgovinah z živili. To je po eni strani verjetno povezano z zelo dosledno uporabo zaščitnih mask, hkrati pa se je tudi bistveno zmanjšal občutek tveganja za okužbo s samimi živili oziroma njihovo embalažo.«

Spremenilo se je tudi ravnanje z živili po nakupu, ugotavlja prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko: »Če je prek 40 odstotkov udeležencev raziskave aprila navajalo čiščenje oziroma dezinfekcijo embalaže živil po nakupu, se je tega decembra posluževalo le še 20 odstotkov udeležencev.«

Takšno vedenje je zelo verjetno povezano z novejšimi dognanji, da ni dokazov, da bi živila predstavljala pomembno tveganje za okužbo s koronavirusum SARS-CoV-2, ki se pretežno prenaša kapljično in z aerosoli, manj pa prek okuženih površin. Tudi kupovanje večjih zalog hrane se je v drugem valu epidemije zmanjšalo, kar nakazuje na okrepljeno zaupanje potrošnikov v prehransko verigo, ki je bilo načeto ob začetku prvega vala epidemije. Spremembe so opazne tudi pri pogostosti nakupovanja.

Medtem ko smo pred epidemijo večinoma nakupovali večkrat na teden, je postalo nakupovanje hrane med prvim valom skrbneje načrtovana aktivnost in pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Decembra je bila pogostost kupovanja živil že opazno večja, a še vedno manjša kot pred epidemijo.

Izbrano za vas

Komentarji:

Izbrano za vas