NA ZDRAVJE

Dve tretjini imata povišanega

Holesterol je eno največjih zdravstvenih tveganj, a kljub temu zanemarjamo opozorila.
Fotografija: Jedilnik naj bo bogat z nenasičenimi maščobami. FOTO: Kerdkanno/Getty Images
Odpri galerijo
Jedilnik naj bo bogat z nenasičenimi maščobami. FOTO: Kerdkanno/Getty Images

Povišan holesterol v krvi pomeni resno zdravstveno stanje in je glavni vzrok za nastanek ateroskleroze oziroma poapnenja žil, ki bistveno povečuje možnosti za nastanek koronarne srčne bolezni, možganske kapi in srčnega infarkta. Ustrezno raven holesterola, ki poleg trigliceridov zastopa maščobe v krvi, uravnavamo tudi s prehrano, a ne le z vrsto živil: pomembno je, kolikokrat na dan jemo, koliko zaužijemo pri vsakem obroku in kdaj jemo.

Večkrat po malem

Zdravo raven holesterola pomagamo ohranjati tudi z gibanjem. FOTO: Lzf/Getty Images
Zdravo raven holesterola pomagamo ohranjati tudi z gibanjem. FOTO: Lzf/Getty Images
Splošne smernice Svetovne zdravstvene organizacije velevajo, da zaužijemo od tri do pet obrokov na dan, najpomembnejši je zajtrk; večerni obrok naj bo najlažji, najmanj dve uri pred spanjem. Pri vsakem pojemo toliko, da nismo več lačni, ne pa do sitosti! Zgornja dnevna meja zaužitega holesterola naj ne presega 300 mg, svetujejo strokovnjaki, znižanje povišanega slabega holesterola v krvi, LDL, namreč dokazano zmanjšuje možnosti za nastanek zdravstvenih težav, medtem ko HDL-holesterol, koristen holesterol, pravzaprav odstranjuje slabega iz žil. Hiperholesterolemija je torej previsoka raven holesterola v krvi: takrat se obloge iz maščobno spremenjenih celic, prostih maščob in veziva začnejo kopičiti predvsem v stenah srednje velikih žil, katerih notranji premer se počasi zoži, zaradi česar se zmanjša pretok krvi do organa ali tkiva. Aterosklerotične obloge v žilni steni so sprva mehke in lahko počijo, na razpoko pa se začnejo lepiti trombociti in nastane krvni strdek. Posledice so zelo nevarne, lahko nas doletijo angina pektoris, srčni infarkt, možganska kap, periferna arterijska bolezen nog in gangrena! Podatki še kažejo, da imata kar dve tretjini odraslih Slovencev povišan holesterol, torej je jasno, da opozoril strokovnjakov ne jemljemo dovolj resno.

Čim manj transmaščob

Ateroskleroza povzroča številna smrtno nevarna obolenja. FOTO: Bodym/Getty Images
Ateroskleroza povzroča številna smrtno nevarna obolenja. FOTO: Bodym/Getty Images
Raven holesterola v krvi je nujno redno nadzorovati, vseskozi pa skrbimo za zdrav življenjski slog, pri katerem naj prevladujejo veliko gibanja, uravnotežena prehrana in kar najmanj, najbolje nič škodljivih razvad. Maščobe, tako kot ogljikovi hidrati in beljakovine, spadajo med makrohranila, ki jih človeško telo nujno potrebuje, saj so zelo pomemben vir energije. Nekatera živila so sestavljena pretežno iz nasičenih maščob, druga so bogat vir nenasičenih, spet tretja pa maščobe vsebujejo zgolj v manjših količinah. Kot svetujejo strokovnjaki, naj bo na jedilniku čim manj nasičenih maščob, ki dokazano povečujejo raven LDL, najdemo pa jih v mesu, maslu, smetani, sirih in ocvrti hrani, palmovem, kokosovem olju, še posebno škodljive pa so transmaščobe, ki imajo še večji vpliv na nastanek ateroskleroze. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije so resen dejavnik tveganja za razvoj kroničnih srčno-žilnih bolezni in nekaterih rakavih obolenj, tveganje je po nekaterih ocenah celo desetkrat večje kot v primeru uživanja pretežno nasičenih maščob, pojasnjujejo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Na jedilnik zato redno uvrščamo nenasičene maščobe, tj. repično, sojino, sončnično in oljčno olje, mastne morske ribe, kot so sardine, slanik, skuša, losos, pa tudi postrvi, oreški, avokado, semena, zelenjava. Po nasvetu NIJZ se izogibamo predvsem tortam, rastlinski masti, trdi margarini, izdelkom iz listnatega testa in pekovskim izdelkom iz kvašenega testa, ki jih uživamo redko in v manjših količinah, izogibamo se tudi napolitankam, vafljem, mastnim in slanim prigrizkom.



Prehrana je torej ključna pri uravnavanju holesterola v krvi, pri tem pa ne pozabimo še na redno gibanje, skrb za ustrezen krvni tlak in primerno raven sladkorja v krvi; izogibamo se stresu ter opustimo kajenje in uživanje alkohola. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije