PREVENTIVA

Dora za življenje

Možnost za ozdravitev je velika, če je rak dojk odkrit pravočasno, ko je še v zgodnji fazi.
Fotografija: Mamografija lahko odkrije raka, ko je še netipen. FOTO: Guliver/Getty Images
Odpri galerijo
Mamografija lahko odkrije raka, ko je še netipen. FOTO: Guliver/Getty Images

Za ženske, starejše od 50, je pomembno, da se odzovejo vabilu državnega presejalnega programa za raka dojk Dora in opravijo presejalno mamografijo. Možnost za ozdravitev je namreč velika, če je bolezen odkrita pravočasno, ko je še v zgodnji fazi razvoja, pri tem pa je v veliko pomoč mamografija, saj lahko odkrije raka, ko je še netipen. Vsekakor imajo ključno vlogo pri odkrivanju ženske same, saj veliko zatrdlin, za katere se po opravljenih preiskavah izkaže, da so rakave, odkrijejo s samopregledovanjem.


Kot je v rožnatem oktobru povedal mag. Maksimilijan Kadivec, dr. med., vodja programa Dora, je cilj presejalnega programa zmanjšanje umrljivosti za rakom dojk med ženskami v starosti 50 do 69 let do 30 odstotkov. »Z mamografijo v programu Dora odkrivamo majhne, netipne spremembe na dojki. Odkrivanje majhnih rakov lahko pomeni bistveno boljše možnosti za uspešno ozdravitev. Poleg tega je zdravljenje manj agresivno, kar prispeva k večji kakovosti življenja bolnic.«

V prvih šestih mesecih letos so v programu odkrili raka dojk pri 268 ženskah, večinoma majhnih in omejenih na dojko, ko je zdravljenje lahko zelo uspešno. Skupno so v Dori od začetka delovanja leta 2008 odkrili raka dojk že pri 2683 ženskah.

Pomanjkanje onkologov

Dojki si je treba pregledati vsak mesec. FOTO: Guliver/Getty Images
Dojki si je treba pregledati vsak mesec. FOTO: Guliver/Getty Images
Internistka onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., vodja mamarnega tima na Onkološkem inštitutu, je povedala, da je »spodbudna novica v obravnavi raka dojk ta, da se presejalni program Dora za zgodnje odkrivanje raka dojk od leta 2018 izvaja na območju celotne države, na vabilo za slikanje dojk s presejalno mamografijo se odzove skoraj tri četrtine vabljenih žensk. Dobra novica je tudi, da so trenutno dostopna vsa zdravila, ki so registrirana pri Evropski agenciji za zdravila za zdravljenje raka dojk, bodisi da jih že plačuje ZZZS bodisi uredimo dostop prek programa sočutne uporabe zdravila.«

Borštnarjeva je še opozorila, da se spopadajo s pomanjkanjem zdravnikov, predvsem internistov onkologov, ki vodijo zahtevnejša sistemska zdravljenja, in kritičnim pomankanjem prostora za vse ambulantne preglede, ki jih potrebujejo onkološki bolniki. »Ob dejstvu, da se incidenca raka dojk še vedno povečuje, sistemska zdravljenja pa so vedno kompleksnejša in daljša, to vodi v skrajševanje časa, namenjenega posamezni bolnici, in posledično slabši oskrbi. Pri zdravljenju raka dojk namreč že dolgo ni pomembno samo to, da bolnica preživi, ampak tudi, da zdravljenje preživi kakovostno, z dobro obvladanimi neželenimi učinki in brez kasnih posledic.«

Dejavniki tveganja

Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo poprejšnjega raka dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinsko obremenitev, izpostavljenost nekaterim fizikalnim in kemijskim dejavnikom iz okolja ter vse dejavnike, ki večajo raven telesnih estrogenov. Dejavniki tveganja so še starost ob prvi menstruaciji in ob menopavzi (nekoliko se poveča tveganje ob prvem perilu pred 12. letom in menopavzi po 55. letu), rodnost, starost ob prvem porodu in število porodov: večje je tveganje, če ženske niso rodile ali pa so prvič rodile pozno, pravijo na Onkološkem inštitutu. Tveganje nekoliko povišajo tudi jemanje hormonskih kontracepcijskih sredstev, nadomestno hormonsko zdravljenje, debelost po menopavzi ter prekomerno pitje alkohola.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije