ZARADI UKREPOV

Dolge čakalne dobe slabšajo zdravje

Marsikje so bile nad dopustnimi, sprejeti ukrepi za zajezitev širjenja virusa pa bodo vse le še poslabšali.
Fotografija: Jih bo epidemija še podaljšala? FOTO: Hxdbzxy/Getty Images
Odpri galerijo
Jih bo epidemija še podaljšala? FOTO: Hxdbzxy/Getty Images

Skrb za lastno zdravje je odgovornost vsakega posameznika, in to od mladosti naprej, čeprav se nam zdi, da nimamo težav. Ženske naj bi od dvajsetih let redno obiskovale ginekologa in opravljale pap-test, si mesečno pregledovale dojke in obiskale dermatologa za pregled sprememb na koži. Moški v tej dobi naj bi si redno pregledovali moda, obiskovali dermatologa zaradi pregleda kože ter se testirali na spolno prenosljive bolezni vsakič, ko so seksali brez zaščite.
Preventivne preglede začnemo še v plenicah. FOTO: Scyther5/Getty Images
Preventivne preglede začnemo še v plenicah. FOTO: Scyther5/Getty Images

Pomembno je, da v dogovoru z osebnim zdravnikom po potrebi opravljamo preventivne preglede srca in ožilja, kontroliramo holesterol, spremljamo vrednosti sladkorja v krvi ter opravimo morebitne preiskave, ki bodo pokazale verjetnost, da zbolimo za morebitno hujšo boleznijo. Če bomo ob tem skrbeli še za zdrav življenjski slog, ki vključuje ohranjanje idealne telesne teže, zdravo prehrano in vsakodnevno gibanje, se sproščali in negovali kakovostne odnose, nam je zdravo in kakovostno življenje zagotovljeno.
 

Pomembna preventiva


V okviru osnovnega zdravstvenega zavarovanja so pri nas preventivni zdravstveni pregledi na primarni ravni zagotovljeni zavarovancem od rojstva do starosti. Omogočeni so novorojenčkom, predšolskim in šolskim otrokom, mladini in študentom, ženskam v reproduktivni dobi in odraslim na področju srčno-žilnih in rakavih bolezni.

Na področju bolezni srca in žilja preventivne aktivnosti opravljamo od leta 2001. Pravico do njega imajo vsi moški v starosti od 35 do 65 in vse ženske v starosti 45 do 70 let. Opravijo ga lahko vsakih pet let, povabijo pa jih njihovi osebni zdravniki. Ob pregledu se glede na izpolnjen vprašalnik, anamnezo, laboratorijske preiskave ter klinični pregled bolnika ugotavlja prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezni oziroma prisotnost dejavnikov tveganja za njihov razvoj.


Pri obvladovanju rakavih bolezni so na voljo presejalni programi, s katerimi odkrivamo raka dojk, Dora (namenjen ženskam od 50. do 69. leta), raka materničnega vratu, Zora, in debelega črevesa in danke, Svit, ki je namenjen vsem prebivalcem s stalnim prebivališčem v Sloveniji, starim od 50 do 74 let. Njihovo bistvo je, da bi zmanjšali umrljivost, znižali število na novo zbolelih in odkrivali raka v zgodnejših stadijih. Udeležba v programih je brezplačna.
 

Čakamo na pregled


Čeprav so preventivni pregledi dobro organizirani, se pojavljajo številne težave: čakalne dobe za zdravstvene storitve so se v zadnjih dveh desetletjih pri nas nenehno podaljševale in do zdaj ni bil uspešen noben poskus, da bi jih skrajšali, prave formule, kako ukrotiti njihovo hitro podaljševanje, še niso našli.


Med epidemijo so se še podaljšale, lahko slišimo. Podatke zbirajo in spremljajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, kjer pa je zadnje mesečno poročilo o stanju čakalnih dob pri nas od marca letos. Odtlej uradnih mesečnih poročil in podatkov o njih ni.

»Podatki iz baze eNaročanja na dan 1. 3. 2020 kažejo, da se na izbrani nabor prvih pregledov v povprečju čaka en dan več kot na prvi dan preteklega meseca, na izbrani nabor 379 terapevtsko-diagnostičnih storitev pa se v primerjavi s prvim dnem preteklega meseca čaka dva dni več,« so zapisali na NIJZ in še: »Največ zdravstvenih storitev, kjer povprečna dolžina čakanja na prvi termin presega dopustno mejo, najdemo pri stopnji nujnosti zelo hitro, kar velja tako za prve preglede kot preostale terapevtsko-diagnostične postopke.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije