FASD
Dojenčku uniči možgane
V Sloveniji se vsako leto rodi okoli 80 otrok s fetalnim alkoholnim sindromom; pri vseh osebah s FASD je delovanje možganov trajno okrnjeno.

Odpri galerijo
Alkohol, ki ga zaužije nosečnica, iz njene krvi prosto prehaja skozi posteljico. FOTO: Antonioguillem/Getty Images
FASD, spekter alkoholnih motenj, je skupno ime za različne prirojene motnje in prikrajšanosti, ki izvirajo iz izpostavljenosti otroka alkoholu pred rojstvom. V nasprotju s številnimi drugimi razvojnimi motnjami je FASD mogoče zanesljivo preprečiti, saj se pitju alkohola lahko izognemo. A kljub temu se po ocenah tujih strokovnjakov v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto na 10.000 živorojenih otrok rodi približno 37 otrok s fetalnim alkoholnim sindromom (FAS), ki velja za najhujšo in najbolj prepoznavno obliko iz spektra.
»Za Slovenijo pa je številka še nekoliko večja, 40. Torej lahko sklepamo, da se pri nas na leto rodi okoli 80 otrok s FAS, vseh otrok s posledicami izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom pa je približno petkrat več,« ocenjujejo strokovnjaki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Za FAS so značilni zastoj rasti pred rojstvom in po njem, značilne poteze obraza in prizadetost osrednjega živčevja, pojasnjujejo strokovnjaki ob letošnjem svetovnem dnevu FAS in poudarjajo, da je nosečnost brez alkohola skupna odgovornost celotne družbe.
Alkohol je celični strup in teratogen, ki povzroča nepravilnosti v razvoju in rasti otroka; alkohol, ki ga zaužije nosečnica, iz njene krvi prosto prehaja skozi posteljico in v nekaj minutah v otrokovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami, pojasnjujejo strokovnjaki z NIJZ: »V nasprotju z mamo ima otrok le omejene zmožnosti presnove alkohola, ki zato ostaja v njegovem telesu dlje in nanj škodljivo deluje. Tudi manjša količina lahko škodi. Danes vemo, da so razlike med posamezniki v ranljivosti na alkohol povzročene z genetsko dovzetnostjo. Pri ženski brez genetske predispozicije morda kozarec vina ne povzroči večje škode.
Pri ženski z genetsko predispozicijo pa je lahko en kozarec dovolj, da škodi otroku. Ker se ta razvija in raste celotno nosečnost, je lahko ob izpostavljenosti alkoholu moten razvoj mnogo organov in tkiv, tudi še preden ženska ugotovi, da je noseča. Za učinke alkohola so najbolj občutljivi otrokovi možgani, ki se razvijajo celotno nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti so lahko splav, odmrtje ploda, zaostanek v rasti, nenadna smrt dojenčka, rojstvo otroka s FASD.«
Motnje in primanjkljaji se lahko po rojstvu kažejo kot nizka porodna teža, zaostanek v rasti, poškodbe možganov, težave s hranjenjem, spanjem, zakasnitev v razvoju motorike, težave z vidom, sluhom ali govorom, srcem, ledvicami, jetri in drugimi organi, težavno obvladovanje vedenja, težave s pozornostjo in spominom, primanjkljaji socialne kognicije, učne težave, težave pri odločanju, sklepanju in reševanju problemov, opozarjajo strokovnjaki.
Pri vseh osebah s FASD je delovanje možganov trajno okrnjeno, kar se pogosto ugotovi šele v šolskem obdobju, ko otrok ne zmore izpolniti vseh pričakovanj. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je najpogostejši vzrok za kognitivne primanjkljaje pri otrocih. »Kot odrasli imajo osebe s FASD težave na poklicnem in socialnem področju, v duševnem zdravju, pogosteje se zatekajo k tveganemu vedenju,« pojasnjujejo na NIJZ in opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij vplivajo tudi očetove pivske navade: »Očetovo pitje alkohola vpliva na partneričino pitje alkohola med nosečnostjo, na njeno in njegovo zdravje, na izide nosečnosti in zdravje otroka ter tudi na njegovo življenje po rojstvu. Alkohol vpliva tudi na moški reproduktivni sistem, povzroča spremembe semenčic in vpliva na plodnost, izide nosečnosti ter zdravje otroka.
Študija je pokazala, da so bile ženske, katerih partnerji so na teden popili deset ali več alkoholnih pijač, od dva- do petkrat bolj ogrožene za spontani splav v primerjavi s kontrolno skupino. Starši, ki škodljivo pijejo alkohol, se tudi manj pogovarjajo z otroki, z njimi manj sodelujejo v skupnih aktivnostih in izražajo več negativnih čustev.«

Odpove naj se mu tudi bodoči očka! FOTO: Wavebreakmedia Ltd/Getty Images
Alkohol je celični strup in teratogen, ki povzroča nepravilnosti v razvoju in rasti otroka; alkohol, ki ga zaužije nosečnica, iz njene krvi prosto prehaja skozi posteljico in v nekaj minutah v otrokovi krvi doseže vsaj tako visoko koncentracijo kot pri mami, pojasnjujejo strokovnjaki z NIJZ: »V nasprotju z mamo ima otrok le omejene zmožnosti presnove alkohola, ki zato ostaja v njegovem telesu dlje in nanj škodljivo deluje. Tudi manjša količina lahko škodi. Danes vemo, da so razlike med posamezniki v ranljivosti na alkohol povzročene z genetsko dovzetnostjo. Pri ženski brez genetske predispozicije morda kozarec vina ne povzroči večje škode.
Pitje v rodni dobi
Podatki slovenskih populacijskih raziskav kažejo na veliko razširjenost pitja alkohola v rodni dobi. V starostni skupini od 25 do 39 let, torej med ženskami v rodni dobi, jih je polovica (49,5 odstotka) v zadnjem letu vsaj enkrat pila na način, s katerim je tvegala pojav škodljivih posledic alkohola, kaže raziskava CINDI 2020, NIJZ. Velik delež nenačrtovanih nosečnosti, razširjenost in celo trend povečevanja tveganega pitja med mladimi ženskami povečujejo verjetnost nenamerne izpostavljenosti otroka alkoholu v zgodnji nosečnosti, ko ta še ni prepoznana. Slovenski ginekologi so 2017. ocenili, da je skoraj tretjina nosečnic, ki so obiskovale njihove ambulante, pred nosečnostjo pila alkoholne pijače, do prvega pregleda v nosečnosti skoraj desetina, ob koncu nosečnosti pa ena od dvajsetih. Po rojstvu otroka se je delež pivk povečal, med dojenjem naj bi jih po alkoholu posegala približno osmina.
Podatki slovenskih populacijskih raziskav kažejo na veliko razširjenost pitja alkohola v rodni dobi. V starostni skupini od 25 do 39 let, torej med ženskami v rodni dobi, jih je polovica (49,5 odstotka) v zadnjem letu vsaj enkrat pila na način, s katerim je tvegala pojav škodljivih posledic alkohola, kaže raziskava CINDI 2020, NIJZ. Velik delež nenačrtovanih nosečnosti, razširjenost in celo trend povečevanja tveganega pitja med mladimi ženskami povečujejo verjetnost nenamerne izpostavljenosti otroka alkoholu v zgodnji nosečnosti, ko ta še ni prepoznana. Slovenski ginekologi so 2017. ocenili, da je skoraj tretjina nosečnic, ki so obiskovale njihove ambulante, pred nosečnostjo pila alkoholne pijače, do prvega pregleda v nosečnosti skoraj desetina, ob koncu nosečnosti pa ena od dvajsetih. Po rojstvu otroka se je delež pivk povečal, med dojenjem naj bi jih po alkoholu posegala približno osmina.
Pri ženski z genetsko predispozicijo pa je lahko en kozarec dovolj, da škodi otroku. Ker se ta razvija in raste celotno nosečnost, je lahko ob izpostavljenosti alkoholu moten razvoj mnogo organov in tkiv, tudi še preden ženska ugotovi, da je noseča. Za učinke alkohola so najbolj občutljivi otrokovi možgani, ki se razvijajo celotno nosečnost. Posledice izpostavljenosti alkoholu v nosečnosti so lahko splav, odmrtje ploda, zaostanek v rasti, nenadna smrt dojenčka, rojstvo otroka s FASD.«
Težave v odraslosti
Motnje in primanjkljaji se lahko po rojstvu kažejo kot nizka porodna teža, zaostanek v rasti, poškodbe možganov, težave s hranjenjem, spanjem, zakasnitev v razvoju motorike, težave z vidom, sluhom ali govorom, srcem, ledvicami, jetri in drugimi organi, težavno obvladovanje vedenja, težave s pozornostjo in spominom, primanjkljaji socialne kognicije, učne težave, težave pri odločanju, sklepanju in reševanju problemov, opozarjajo strokovnjaki.
Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je najpogostejši vzrok za kognitivne primanjkljaje pri otrocih.
Pri vseh osebah s FASD je delovanje možganov trajno okrnjeno, kar se pogosto ugotovi šele v šolskem obdobju, ko otrok ne zmore izpolniti vseh pričakovanj. Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je najpogostejši vzrok za kognitivne primanjkljaje pri otrocih. »Kot odrasli imajo osebe s FASD težave na poklicnem in socialnem področju, v duševnem zdravju, pogosteje se zatekajo k tveganemu vedenju,« pojasnjujejo na NIJZ in opozarjajo, da na zdravje potomcev in celo naslednjih generacij vplivajo tudi očetove pivske navade: »Očetovo pitje alkohola vpliva na partneričino pitje alkohola med nosečnostjo, na njeno in njegovo zdravje, na izide nosečnosti in zdravje otroka ter tudi na njegovo življenje po rojstvu. Alkohol vpliva tudi na moški reproduktivni sistem, povzroča spremembe semenčic in vpliva na plodnost, izide nosečnosti ter zdravje otroka.
Strokovnjaki poudarjajo
V nosečnosti ni nobena količina alkohola varna, več ko ga spijemo, večja je ogroženost otroka; vse vrste alkoholnih pijač so enako škodljive; bodoči starši naj se mu odpovedo že med načrtovanjem nosečnosti; nosečnice in ženske, ki dojijo, naj ga ne pijejo; pari, ki so spolno aktivni in ne uporabljajo zanesljive kontracepcije, naj se mu prav tako odpovedo; nosečnici in ženski, ki doji, ga ne ponujamo; nosečnici, ki ne more prenehati piti, pomagamo poiskati pomoč.
V nosečnosti ni nobena količina alkohola varna, več ko ga spijemo, večja je ogroženost otroka; vse vrste alkoholnih pijač so enako škodljive; bodoči starši naj se mu odpovedo že med načrtovanjem nosečnosti; nosečnice in ženske, ki dojijo, naj ga ne pijejo; pari, ki so spolno aktivni in ne uporabljajo zanesljive kontracepcije, naj se mu prav tako odpovedo; nosečnici in ženski, ki doji, ga ne ponujamo; nosečnici, ki ne more prenehati piti, pomagamo poiskati pomoč.
Študija je pokazala, da so bile ženske, katerih partnerji so na teden popili deset ali več alkoholnih pijač, od dva- do petkrat bolj ogrožene za spontani splav v primerjavi s kontrolno skupino. Starši, ki škodljivo pijejo alkohol, se tudi manj pogovarjajo z otroki, z njimi manj sodelujejo v skupnih aktivnostih in izražajo več negativnih čustev.«
Hvala, ker berete Slovenske novice.
Berite Slovenske novice prvi mesec že za 7,99 € 0,99 €!