Čokolada za dolgo življenje, obenem naj bi čim pojedli več zelenjave
Znanstveniki so nedavno razkrili, da je temna čokolada, torej tista z visokim deležem kakava, pomemben del prehrane, ki vodi v dolgo življenje. Na seznamu živil, ki prinašajo kakovostno in zadovoljivo dolgo življenje, ni rdečega mesa.
Vsaj tri ure pred spanjem ne jemo.
Poleg tega znanstveniki z univerze Southern California, ki so sestavili seznam prehrane za dolgo življenje, svetujejo vsakodnevni post oziroma 12-urni odmor med večerjo in zajtrkom.
Raziskovalci so preučili na stotine raziskav s področja prehrane, nutricionizma iz zadnjega desetletja, in sicer z enim ciljem: da bi določili način prehranjevanja, ki pomeni najboljšo možnost za dolgo in zdravo življenje. In kaj so odkrili? Stročnice, polnozrnata žita in zelenjava so ključne sestavine njihovega seznama oziroma načrta prehrane, tja so uvrstili še oreške ter oljčno olje, dovoljene so ribe in perutnina.
Kot rečeno, rdečega mesa in predelanih mesnin ni na seznamu, treba bi se jim bilo povsem odpovedati, sladkor in rafinirana žita (beli kruh, bele testenine) jemo le občasno. Znanstveniki sicer niso navedli, koliko določenih živil naj bi zaužili, so pa sporočili, da lahko s tovrstno prehrano odložimo staranje in nižamo tveganje nastanka bolezni, povezanih s staranjem, kot sta diabetes in rak.
Dr. Valter Longo, vodilni avtor raziskave, ki jo je opravil skupaj s kolegico profesorico Rozalyn Anderson, poudarja, da cilj tega načina prehranjevanja ni izguba kilogramov, pač pa ohranjanje zdravja, tudi v starosti. Način prehranjevanja sta povezala s trajanjem življenja posameznikov, ki sta jih spremljala. Na temelju te raziskave idealna oblika prehranjevanja vključuje zmerno do veliko ogljikovih hidratov, ki predstavljajo približno polovico dnevnega kalorijskega vnosa posameznika; poleg teh je treba uživati še rastlinske proteine in rastlinske maščobe.
Raziskovalci poudarjajo, da je prehrana za dolgo življenje še najbolj podobna mediteranskemu načinu, ki tudi sicer velja za najbolj zdravega, ter pesketarijanstvu. Prav tako se prehranjujejo prebivalci tistih območij, ki doživijo najvišjo starost.
Raziskovalci poudarjajo, da je pomemben tudi čas prehranjevanja. Jedli naj bi v razponu 11–12 ur, idealno bi bilo, da bi zajtrkovali ob osmih, zadnji obrok pa pojedli najpozneje do 20. ure.
Da bi dokazali uspešnost tovrstnega načina prehranjevanja, raziskovalci načrtujejo študijo, a obenem pravijo, da je treba upoštevati zdravstveno stanje, genetiko in tudi starost, saj starejšim od 65 let svetujejo več proteinov, zato se je pred vsakršno spremembo prehrane dobro pogovoriti z zdravnikom.
