Zaščitimo sebe in druge pred ošpicami!

Ošpice, mumps, rdečke, otroška paraliza, oslovski kašelj, črne koze, norice, davica so le nekatere nalezljive bolezni, ki jih lahko učinkovito omejimo oziroma preprečujemo s cepljenjem.

Nekatere so bile pred časom že izkoreninjene, Svetovna zdravstvena organizacija je kot tako leta 1980 razglasila črne koze, ki je veljala za eno najhujših bolezni vseh časov. Zasluge za izkoreninjenje pa pripisujejo prav cepljenju. Vsekakor se je pojavljanje večine otroških nalezljivih bolezni po uvedbi cepljenj zelo zmanjšalo, nekatere se v Sloveniji že dolgo niso pojavile. Tako je bil zadnji primer davice pri nas leta 1967, otroške paralize pa 1978.

Je pa v zadnjem času opazen izbruh nekaterih nalezljivih bolezni, predvsem ošpic. Newyorški župan Bill de Blasio je ob zadnjem izbruhu ošpic 10. aprila v mestu razglasil izredne zdravstvene razmere in odredil, da bo moral vsakdo, ki ne bo mogel dokazati, da je cepljen ali da je že prebolel ošpice, plačati tisoč dolarjev kazni. Ošpice so zelo nalezljiva bolezen, ki ima lahko resne posledice, še posebno za starejše.

Glede na trenutno epidemiološko situacijo pojavljanja ošpic v svetu in v nekaterih evropskih državah na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vsakomur priporočajo, da preveri svoj cepilni status in se po potrebi cepi, če ni dobil dveh odmerkov cepiva proti ošpicam oziroma jih ni prebolel, zlasti če potuje na območja, kjer poteka izbruh.

»Znano je, da s cepljenjem lahko omejimo pojavljanje nalezljivih bolezni. Pri nekaterih lahko z dovolj visoko precepljenostjo populacije dosežemo tako imenovano kolektivno imunost, s katero preprečimo širjenje povzročitelja nalezljive bolezni v populaciji. V primeru ošpic je za kolektivno imunost potrebna 95-odstotna precepljenost populacije. Zaradi prenizkega deleža cepljenih v nekaterih evropskih državah se v zadnjih letih v Evropi znova pojavljajo večji izbruhi ošpic,« pravi Nadja Šinkovec, dr. med., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.


Dodala je, da pri nas primere oslovskega kašlja beležimo vsako leto, kajti niti prebolela bolezen niti cepljenje ne zagotavljata dosmrtne imunosti. »Tako se med razlogi za pogostejše pojavljanje oslovskega kašlja omenjajo tudi antigenske spremembe povzročitelja in cepljenje z acelularnim cepivom, ki ima manj neželenih učinkov kot prejšnje cepivo, vendar je, kot kaže, tudi manj imunogeno,« pove sogovornica in še, da raven zaščitnih protiteles po preboleli bolezni in po cepljenju sčasoma upada. Za optimalno zaščito je potrebno redno cepljenje po priporočeni shemi v otroštvu, priporočamo pa tudi poživitveni odmerek v odrasli dobi. »Za preprečevanje oslovskega kašlja osebam, ki v odrasli dobi še niso prejele poživitvenega odmerka proti tej bolezni, priporočamo en odmerek, skupaj s kombiniranim cepivom proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju. Cepljenje proti oslovskemu kašlju priporočamo tudi čim prej po 24. tednu nosečnosti, in sicer ob vsaki nosečnosti.«


Kot je še povedala sogovornica, na NIJZ izvajajo ukrepe ob pojavu določenih nalezljivih bolezni in izbruhov, s katerimi zamejijo širjenje nalezljivih bolezni. Cepljenje proti omenjenim nalezljivim boleznim je v Sloveniji obvezno in opredeljeno v vsakoletnem programu cepljenja in zaščite z zdravili: slovenski otroci so tako cepljeni proti devetim nalezljivim boleznim.