GLAVOBOL

Zakaj me boli glava?

Objavljeno 17. april 2018 16.00 | Posodobljeno 17. april 2018 15.09 | Piše: E. B.
Lahko so blagi ali pa tako intenzivni, da bi se nam od bolečine najraje zmešalo: glavobolov je okoli 300 vrst, a le za približno deset odstotkov je znan točen vzrok.
Glavobol je nadležna, a pogosta bolečina. (foto: thinkstock) FOTO: David De Lossy Getty Images
Za različnimi oblikami glavobolov vsaj nekajkrat v življenju trpi več kot 65 milijonov Evropejcev, številka pa se iz leta v leto povečuje. Najpogostejše so tri oblike glavobolov, tenzijski, migrena in sinusitis – vsak je nadležen in boleč, lahko tudi neznosen, k sreči pa jih velikokrat lahko ublažimo. Kakšne so njihove lastnosti?
image
GETTY IMAGES/ISTOCKPHOTO Pogosto lahko pomagata že sprostitev in počitek! FOTO: M-gucci Getty Images/istockphoto

Tenzijski glavobol, najpogostejšo obliko glavobola, ki vsaj občasno doleti vsakega tretjega odraslega, občutimo kot obroč okoli glave, ki nas neprizanesljivo stiska, ali pa kot napetost v predelu senc, čela, obraza in vratu. Običajno traja več ur, bolečina pa je blaga do zmerna. Največkrat ga povzročijo pomanjkanje spanja, lakota, utrujene oči, lahko tudi dolgotrajna slaba drža, krivi so lahko tudi tobak in nikotin, pri občutljivih pa nekatera živila in začimbe ter mastne in ocvrte jedi. V sodobnem času, ko si mnogi ne prizanašajo z delovnim tempom, so lahko povzročitelji bolečine tudi stres, jeza, strah, stiska … Tenzijski glavobol lahko k sreči odpravimo že s počitkom in sprostitvijo, pomagamo si tudi s protibolečinskimi sredstvi.
Migrene, ki so pogostejše pri ženskah, lahko marsikoga spravijo v obup, kajti zdi se, da utripajoča bolečina, ki se sprva pojavi na eni strani glave, potem pa se razširi, ne bo nikoli ponehala. Bolečine običajno spremljata še slabost z bruhanjem in občutljivost za svetlobo, zvok in vonjave, zaradi česar oboleli pogosto ne more opravljati vsakdanjih obveznosti. Gibanje bolečino še okrepi, pri mnogih se pojavi tudi nadležno bleščanje pred očmi. Migrene lahko sprožijo številni dejavniki, kot so močna svetloba, hrup, cigaretni dim pa hormonske spremembe, stres, alkohol, kofein, nekatera zdravila. Blažimo jo lahko z izogibanjem sprožilcem simptomov, čeprav se lahko migrena pojavi tudi nenadno in brez opozorila, s in protibolečinskimi sredstvi.
Tudi sinusitis je zelo pogosta oblika glavobolov in je posledica vnetja sluznice obnosnih votlin zaradi virusne okužbe ali prehlada. Ko se zaradi vnetja sluznice zamašijo izvodila obnosnih votlin, se v sinusih kopiči sluz, v kateri se začnejo razmnoževati bakterije. Težave so pogostejše pri ljudeh z deformacijami ustne votline in tistih s senenim nahodom. Bolečino je mogoče blažiti s kapljicami, razpršili in po potrebi antibiotiki: nujno je razredčiti sluz in očistiti izvodila obnosne votline.
Glavobole lahko povzročijo tudi nekatera zdravila, nenadno zaužitje velike količine sladoleda ali drugega mrzlega živila, visok tlak, telovadba in celo seks, nekaterih vrst bolečine pa nikakor ne gre zanemariti in zahtevajo čimprejšnji obisk zdravnika. Denimo, če ste stari več kot 50 in vas glavoboli nikoli v življenju niso mučili, zdaj pa se redno pojavljajo, je to vsekakor razlog za pregled. Zdravnika obiščite tudi, če se vzorci glavobolov nenadoma spremenijo, če vas nenadoma doleti neznosno močan glavobol, kakršnega še niste izkusili, če menite, da glavoboli vplivajo na vaše vedenje in čustvovanje, če jih spremljajo visoka vročina, nejasen govor, oteženo branje in pisanje, otopelost telesa, šibkost udov, izguba zavesti, otrdel vrat, zmedenost, prestrašenost, boleče oko, mravljinčenje ali rdeče-vijolične lise po telesu. Če se glavobol občutno poslabša med kašljanjem, če se od jutra do večera stopnjuje in se pojavi zamegljen vid, je prav tako nujen obisk zdravnika. Za pregled zaprosimo tudi, če so glavoboli nenadoma tako močni, da nas zbudijo, seveda pa ne omahujmo z obiskom ob glavobolu, ki sledi udarcu v glavo. 
65
milijonov Evropejcev trpi zaradi glavobolov.
Deli s prijatelji