NA ZDRAVJE
Zakaj bi ga dajali v usta?
Nosečnicam, doječim materam in otrokom do 15. leta ni treba več plačevati belih zalivk; amalgamskih si ne želimo že vrsto let, če jih še imamo, menjamo dotrajane.
Odpri galerijo
Za otroke do 15. leta so bele zalivke zastonj. FOTO: Guliver/Getty Images
Od 1. julija letos v skladu z evropsko uredbo nosečnicam, otrokom do 15. leta starosti in doječim materam pri zobozdravnikih ni treba več plačevati belih zalivk: te bo v celoti krila zdravstvena blagajna. Predlagan je kompozit za standardni material za zalivke na mlečnih zobeh ter na zobeh otrok do 15. leta starosti, nosečnice in doječe matere, amalgam pa le, če je to nujno zaradi zdravstvenih razlogov pacienta, kar oceni izbrani oziroma pooblaščeni zobozdravnik. Če je kdo od omenjenih skupin od začetka veljave uredbe do danes belo zalivko plačal, ima pravico od zdravstvene blagajne zahtevati povračilo teh sredstev po priznani ceni ZZZS. Mimogrede: v Sloveniji se iz obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo vse amalgamske zalivke, zavarovanje pokriva tudi bele zalivke iz kompozitnega materiala, ampak samo v vidnem delu, torej na štirih sprednjih zobeh.
Amalgamske zalivke, v katerih je tudi živo srebro, povezujejo z nevrološkimi boleznimi in duševnimi motnjami. Ali so res nevarne za zdravje, smo vprašali zobozdravnico dr. Aleksandro Križaj Dumić, direktorico Klinike Križaj: »Najbolj nevarno je odstranjevanje takih zalivk, tega se marsikdo ne zaveda. Delci materiala pridejo v aerosol, torej pršijo v kapljicah po zraku, in vdihovanje in požiranje teh delcev je najbolj nevarno. Zato je potrebna previdnost pri odstranitvi, najbolj ogroženi pa niti niso pacienti, ampak zobozdravniki, ki to delamo vse življenje. Res je, da imamo posebne zaščitne protokole za ravnanje z nevarnimi odpadki, torej kako ga moramo odstraniti; skrbno ga moramo spravljati in v posebnih kontejnerjih odstranjevati kot nevaren odpadek, le zakaj bi ta material dajali v usta? Na naši kliniki se veliko ukvarjamo z izobraževanjem pacientov, jim povemo, da obstajajo boljši in bolj varni materiali. O tem se tako veliko govori, da si pacienti, ki dolgo hodijo k nam, že vrsto let ne želijo več amalgamskih zalivk.«
Jih je smiselno zamenjati z belimi? Če z obstoječimi amalgamskimi zalivkami nimate težav, menjava vseh naenkrat ni nujno potrebna, pravi dr. Križaj Dumićeva: »Smiselna je sprotna menjava dotrajanih zalivk, torej da amalgamske zalivke ne naredimo na novo. Po mojih izkušnjah je bil pod vsako odstranjeno amalgamsko zalivko prisoten karies. Veliko ljudi ima namreč amalgamske zalivke že dvajset let in več in pod tako starimi zalivkami je v 99 odstotkih primerov po navadi karies.
Najpomembnejša je minimalno invazivna restavracija, torej če se le da, odstranjevanje kariesa z dentalnim laserjem, vendar pa odstranjevanje amalgama z laserjem ni možno, ker gre za kovinsko zmes.«
Previdnost pri odstranitvi
Amalgamske zalivke, v katerih je tudi živo srebro, povezujejo z nevrološkimi boleznimi in duševnimi motnjami. Ali so res nevarne za zdravje, smo vprašali zobozdravnico dr. Aleksandro Križaj Dumić, direktorico Klinike Križaj: »Najbolj nevarno je odstranjevanje takih zalivk, tega se marsikdo ne zaveda. Delci materiala pridejo v aerosol, torej pršijo v kapljicah po zraku, in vdihovanje in požiranje teh delcev je najbolj nevarno. Zato je potrebna previdnost pri odstranitvi, najbolj ogroženi pa niti niso pacienti, ampak zobozdravniki, ki to delamo vse življenje. Res je, da imamo posebne zaščitne protokole za ravnanje z nevarnimi odpadki, torej kako ga moramo odstraniti; skrbno ga moramo spravljati in v posebnih kontejnerjih odstranjevati kot nevaren odpadek, le zakaj bi ta material dajali v usta? Na naši kliniki se veliko ukvarjamo z izobraževanjem pacientov, jim povemo, da obstajajo boljši in bolj varni materiali. O tem se tako veliko govori, da si pacienti, ki dolgo hodijo k nam, že vrsto let ne želijo več amalgamskih zalivk.«
Bela : siva
Razliko med belimi in amalgamskimi zalivkami je pojasnila zobozdravnica dr. Aleksandra Križaj Dumić. Ne gre samo za barvo zalivke, ampak tudi za materiale in predvsem za popolnoma različne možnosti, kako bo zob rekonstruiram, da je spet takšen, kot je bil, preden se mu je zgodila kakršna koli poškodba. »Možnosti so direktne zalivke z materiali, s katerimi delamo popravilo neposredno v ustih. To so po navadi minimalno invazivni postopki, ki jih večinoma pri nas opravimo z laserjem, ki manj poškoduje zdravo tkivo zoba. Izberemo lahko kompozitni material, to so smole, ki so jim dodani steklasti ali porcelanski delci. Druga možnost so amalgami, to so kovinske zmesi, tudi živo srebro je del sestave. Tretja možnost so zalivke iz manj kakovostnih in manj obstojnih materialov, to so glasionomeri, pogosto jih uporabljajo na mlečnih zobeh za začasne obnove. Obstaja možnost zalivke, ki je ne delamo neposredno v ustih, to so indirektne zalivke, ki jih uporabljamo za rekonstrukcijo večjih poškodb zoba. Včasih so bile narejene iz zlata, danes pogosteje uporabljamo porcelan. Poznamo različne vrste porcelana, ki se razlikujejo po barvi, prosojnosti, trdnosti in tako naprej. Take zalivke so boljše in imajo večjo trajnostno dobo, so bolj obstojne, narejene so po odtisu, zunaj ust iz enega kosa materiala in nimajo vmesnih napak pri izdelavi. Izdelava po odtisu je včasih lahko trajala teden ali deset dni, danes pa nam tehnologija CAD/CAM omogoči izdelavo v uri ali dveh, odvisno od materiala, saj uporabljamo najsodobnejšo opremo. Pri izdelavi v ustih delo otežuje okolje: tam sta slina, jezik, pacient se lahko premika in vse to lahko vpliva na slabšo kakovost končne izdelave.«
Razliko med belimi in amalgamskimi zalivkami je pojasnila zobozdravnica dr. Aleksandra Križaj Dumić. Ne gre samo za barvo zalivke, ampak tudi za materiale in predvsem za popolnoma različne možnosti, kako bo zob rekonstruiram, da je spet takšen, kot je bil, preden se mu je zgodila kakršna koli poškodba. »Možnosti so direktne zalivke z materiali, s katerimi delamo popravilo neposredno v ustih. To so po navadi minimalno invazivni postopki, ki jih večinoma pri nas opravimo z laserjem, ki manj poškoduje zdravo tkivo zoba. Izberemo lahko kompozitni material, to so smole, ki so jim dodani steklasti ali porcelanski delci. Druga možnost so amalgami, to so kovinske zmesi, tudi živo srebro je del sestave. Tretja možnost so zalivke iz manj kakovostnih in manj obstojnih materialov, to so glasionomeri, pogosto jih uporabljajo na mlečnih zobeh za začasne obnove. Obstaja možnost zalivke, ki je ne delamo neposredno v ustih, to so indirektne zalivke, ki jih uporabljamo za rekonstrukcijo večjih poškodb zoba. Včasih so bile narejene iz zlata, danes pogosteje uporabljamo porcelan. Poznamo različne vrste porcelana, ki se razlikujejo po barvi, prosojnosti, trdnosti in tako naprej. Take zalivke so boljše in imajo večjo trajnostno dobo, so bolj obstojne, narejene so po odtisu, zunaj ust iz enega kosa materiala in nimajo vmesnih napak pri izdelavi. Izdelava po odtisu je včasih lahko trajala teden ali deset dni, danes pa nam tehnologija CAD/CAM omogoči izdelavo v uri ali dveh, odvisno od materiala, saj uporabljamo najsodobnejšo opremo. Pri izdelavi v ustih delo otežuje okolje: tam sta slina, jezik, pacient se lahko premika in vse to lahko vpliva na slabšo kakovost končne izdelave.«
Jih je smiselno zamenjati z belimi? Če z obstoječimi amalgamskimi zalivkami nimate težav, menjava vseh naenkrat ni nujno potrebna, pravi dr. Križaj Dumićeva: »Smiselna je sprotna menjava dotrajanih zalivk, torej da amalgamske zalivke ne naredimo na novo. Po mojih izkušnjah je bil pod vsako odstranjeno amalgamsko zalivko prisoten karies. Veliko ljudi ima namreč amalgamske zalivke že dvajset let in več in pod tako starimi zalivkami je v 99 odstotkih primerov po navadi karies.
Najpomembnejša je minimalno invazivna restavracija, torej če se le da, odstranjevanje kariesa z dentalnim laserjem, vendar pa odstranjevanje amalgama z laserjem ni možno, ker gre za kovinsko zmes.«
Aleksandra Križaj Dumić pravi, da je odstranjevanje amalgamskih zalivk zlasti nevarno za zobozdravnike.
