ZDRAVA
Za srce in možgane
Koruza vsebuje prehranske vlaknine, ki nadzorujejo raven holesterola in nižajo tveganje za srčno-žilna obolenja; kuhana je še močnejša.
Odpri galerijo
FOTO: Guliver/Getty Images
Koruzo so poznali že Azteki, Maji in Inki, zato ni prav nič čudnega, da je še danes cenjena v kulinariki ameriške celine, Indijanci so jo uporabljali na najrazličnejše načine. V Evropo so jo prinesli Španci in Portugalci. Jemo jo za zajtrk, kosilo ali večerjo in celo na zabavah, kot zelenjavo ali zmleto v moko, iz katere delamo kruh ali zdrob, iz katerega nastane slastna polenta, vsi radi grizljamo kokice.
V paleti izdelkov je tudi koruzno olje, v katerem je veliko večkrat nenasičenih maščobnih kislin in tudi vitamin E.
Koruza vsebuje veliko prehranskih vlaknin, ki ne koristijo le prebavi, saj preprečujejo zaprtje, temveč tudi nižajo raven t. i. slabega holesterola, raziskave kažejo, da živila, bogata s prehranskimi vlakninami, nižajo tveganje za nastanek raka debelega črevesja; v njej so folna kislina, ki varuje ožilje, vitamin B1, ki je pomemben za možgane, pa ogljikovi hidrati, ki nam dajo hitro razpoložljivo energijo.
V koruzi so še vitamini B5, B6, B9 in C, minerali fosfor, kalij, magnezij, železo. Radi jo imajo srce in možgani. Povišana raven aminokisline homocistein lahko povzroči bolezni srca, za povišanje je krivo, pravijo strokovnjaki, pomanjkanje folne kisline, vitaminov B12 in B6. Kot rečeno, je v koruzi vitamin B1, ki ima pomembno vlogo pri delovanju možganov, predvsem spomina, utegnila bi preprečevati tudi alzheimerjevo bolezen. Raziskave kažejo še, da bi lahko preprečevala pojav karcinoma, deluje tudi protivnetno.
Vemo, da je treba sadje in zelenjavo jesti čim pogosteje, ne le toplotno obdelano, tudi surovo. A ameriški znanstveniki so odkrili, da se med peko ali kuhanjem koruze sproščajo molekule, ki organizem varujejo pred škodljivim vplivom prostih radikalov. To viša njeno zaščitno, antioksidativno moč. Je nizkokalorična, kar pomeni, da je lahko zaveznica v boju s kilogrami. Poleg tega krepi kosti, dobro vpliva na osteoporozo, tudi revmo, pozitivno deluje na kožo in vid – kot drugo rumeno sadje in zelenjava je dober vir luteina in zeaksantina, ki pomagata ohranjati zdravje oči.
Čeprav lahko v koruzi dandanes uživamo vse leto, je najboljša takrat, ko je njena sezona, poleti, ko vsebuje največ hranil. Zato jo uvrstite na jedilnik: pečeno na žaru, kot juho ali v obliki polpet.
Med kuhanjem ali peko se njena moč okrepi. FOTO: Guliver/Getty Images
Koruza vsebuje veliko prehranskih vlaknin, ki ne koristijo le prebavi, saj preprečujejo zaprtje, temveč tudi nižajo raven t. i. slabega holesterola, raziskave kažejo, da živila, bogata s prehranskimi vlakninami, nižajo tveganje za nastanek raka debelega črevesja; v njej so folna kislina, ki varuje ožilje, vitamin B1, ki je pomemben za možgane, pa ogljikovi hidrati, ki nam dajo hitro razpoložljivo energijo.
V koruzi so še vitamini B5, B6, B9 in C, minerali fosfor, kalij, magnezij, železo. Radi jo imajo srce in možgani. Povišana raven aminokisline homocistein lahko povzroči bolezni srca, za povišanje je krivo, pravijo strokovnjaki, pomanjkanje folne kisline, vitaminov B12 in B6. Kot rečeno, je v koruzi vitamin B1, ki ima pomembno vlogo pri delovanju možganov, predvsem spomina, utegnila bi preprečevati tudi alzheimerjevo bolezen. Raziskave kažejo še, da bi lahko preprečevala pojav karcinoma, deluje tudi protivnetno.
Malo kalorij, veliko hranil.
Vemo, da je treba sadje in zelenjavo jesti čim pogosteje, ne le toplotno obdelano, tudi surovo. A ameriški znanstveniki so odkrili, da se med peko ali kuhanjem koruze sproščajo molekule, ki organizem varujejo pred škodljivim vplivom prostih radikalov. To viša njeno zaščitno, antioksidativno moč. Je nizkokalorična, kar pomeni, da je lahko zaveznica v boju s kilogrami. Poleg tega krepi kosti, dobro vpliva na osteoporozo, tudi revmo, pozitivno deluje na kožo in vid – kot drugo rumeno sadje in zelenjava je dober vir luteina in zeaksantina, ki pomagata ohranjati zdravje oči.
Čeprav lahko v koruzi dandanes uživamo vse leto, je najboljša takrat, ko je njena sezona, poleti, ko vsebuje največ hranil. Zato jo uvrstite na jedilnik: pečeno na žaru, kot juho ali v obliki polpet.
