VISOK PRITISK

Vsaj enkrat na leto ga izmerimo

Objavljeno 11. december 2019 18.57 | Posodobljeno 11. december 2019 18.57 | Piše: Marija Mica Kotnik

Ker ga ne čutimo, se nevarnosti, ki jih lahko povzroča visok krvni tlak, ne zavedamo.

Krvni tlak je zvišan, če je sistolični enak ali višji kot 140 mmHg, diastolični pa enak ali višji kot 90 mmHg. FOTO: Guliver/Getty Images
Visok krvni tlak je najpogostejši dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja ter ledvičnih bolezni. Pravimo mu tihi ubijalec, saj ga običajno ne spremljajo opozorilni znaki, zato se mnogi ljudje težave ne zavedajo. Znano je, da so srčno-žilne bolezni vodilni vzrok smrtnosti v svetu, zato je pomembno, da poznamo vrednosti svojega krvnega tlaka, poudarjajo kardiologi.
Skoraj vsak četrti odrasli človek na svetu, to je skoraj 1,8 milijarde ljudi, živi s hipertenzijo oziroma zvišanim krvnim tlakom. Skoraj polovica se jih tega ne zaveda. Med tistimi, ki se, jih polovica ne stori nič, da bi ga nadzorovali s spremembo življenjskega sloga ali zdravili.
Prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli in pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost, izpostavljenost stresu in kajenje višajo krvni tlak.

image
Vsak lahko s par ukrepi marsikaj stori za svoj krvni tlak in zdravje, če to ne zadošča, je potrebno zdravljenje. FOTO: Guliver/Getty Images


To pomeni, da je na svetu 75 odstotkov bolnikov s hipertenzijo izpostavljenih povečanemu tveganju, da lahko zbolijo za srčnimi obolenji, možgansko kapjo, ledvičnim obolenjem in doživijo nenadno smrt, je pred kratkim dejal mag. Primož Dolenc, dr. med., s Kliničnega oddelek za hipertenzijo Interne klinike UKC Ljubljana. »Zvišan krvni tlak poveča tveganje za srčno-žilni dogodek – srčni infarkt, možgansko kap – v povprečju za od dva- do trikrat in je vzrok za tretjino vseh aterosklerotičnih srčno-žilnih dogodkov, zaradi hipertrofije srčne mišice in poznejše dilatacije srca pa polovice vseh oblik srčnega popuščanja.«

Krute posledice

Zvišan krvni tlak je kronična bolezen, ki povzroči okoli 9,4 milijona smrti na leto. Glede na rast in staranje prebivalstva lahko pričakujemo, da bo številka še višja. Zvišan krvni tlak ima v Sloveniji že skoraj vsak drugi odrasli človek. V Sloveniji doživi možgansko kap okoli 4400 ljudi na leto, okoli 2100 jih umre. Srčni infarkt prizadene okoli 5000 bolnikov na leto, približno 700 jih umre. Veliko smrti ali zapletov bi lahko preprečili, če bi poznali vrednosti svojega krvnega tlaka in ustrezno ukrepali.
Vzrok visokega krvnega tlaka je pri večini ljudi težko odkriti. V takih primerih govorimo o primarni ali esencialni arterijski hipertenziji.
Kje se skriva sol
Največ kuhinjske soli je v nekaterih vrstah kruha in pekovskih izdelkih, kot so žemlje, sirove štručke, slaniki. Veliko je je tudi v mesnih izdelkih, kot so salame, suho meso, klobase, hrenovke, ki so pri Slovencih (pre)pogosto na dnevnem jedilniku, pravijo na NIJZ.


Dejavniki za njen razvoj so znani in so največkrat posledica nezdravega življenjskega sloga. Prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost, izpostavljenost škodljivemu stresu in kajenje dokazano škodijo in vodijo v zvišanje krvnega tlaka. A na te lahko vplivamo sami, torej se škodljivim razvadam odpovejmo in poskrbimo za ciljne vrednosti krvnega tlaka, ki morajo biti nižje od 140/90 mm Hg. Dejstvo je, pravi Dolenc, da lahko posameznik z nekaj enostavnimi ukrepi marsikaj stori za svoj krvni tlak in zdravje. »Če to ne zadošča, sta potrebna strokovna pomoč in sodelovanje z zdravstvenim timom. Svetovna liga za hipertenzijo priporoča, naj si vsak izmeri krvni tlak najmanj enkrat na leto.«

Omejimo sol
image
Tudi prevelika telesna teža vodi v zvišanje krvnega tlaka. FOTO: Guliver/Getty Images

K previsokemu krvnemu tlaku veliko pripomore čezmerno uživanje soli. Kot je povedala dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so v okviru desetletnega Akcijskega načrta za zmanjševanje vnosa soli ugotovili, da je v prehrani prebivalcev Slovenije vse preveč jedi, ki vsebujejo tudi petkratno količino še varnega dnevnega vnosa soli. Zato na NIJZ svetujejo, da omejimo vnos soli v vsakodnevnem prehranjevanju. »To lahko uspešno naredimo tako, da na embalaži preberemo, koliko soli je v izdelku, in izbiramo tiste z manj soli; da posegamo po manj slanih vrstah kruha in pekovskih izdelkov; da redko in v manjših količinah jemo prekajeno meso in mesne izdelke; da ponudnike hrane opozorimo na slanost jedi – večina se rada prilagodi željam gostov; da hrano poskusimo, preden jo dosolimo; da redko posegamo po predpripravljeni hrani, ki praviloma vsebuje veliko soli, ali se tej povsem izogibamo. Omejimo tudi uživanje slanih prigrizkov,« svetuje Blaznikova. 
Deli s prijatelji